Jedro

Cenilni zapisnik ni verodostojna listina za dokazovanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva kot podlage za obračun amortizacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.7.2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada MS z dne 21.5.2001. Z navedeno odločbo mu je bil za leto 2000 od dohodkov doseženih z opravljanjem dejavnosti odmerjen davek iz dejavnosti v znesku 5.620.305,00 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje stališču tožene stranke, da je lahko osnova za obračun amortizacije vrednost osnovnih sredstev, ki je ugotovljena po računih in listinah o nabavi. V obravnavanem primeru je tožnik nabavno vrednost osnovnih sredstev (poslovne stavbe in prizidka k njej) izkazoval s cenilnima zapisnikoma. Cenilna zapisnika iz razlogov 5. in 6. člena Pravilnika o vodenju poslovnih knjig (Uradni list RS, št. 9/91), nista verodostojni knjigovodski listini, zato mu amortizacija v znesku 7.877.114,00 SIT pravilno in utemeljeno ni bila priznana kot odhodek. Dokumentacije o pridobitvi spornih osnovnih sredstev pa tožena stranka iz razlogov 3. odstavka 238. člena ZUP/99 utemeljeno ni upoštevala.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter navaja, da se ne strinja s stališčem po katerem bi bila lahko osnova za obračun amortizacije le nabavna vrednost osnovnega sredstva, ki se ugotovi iz računov oziroma listin o njeni nabavi. Meni, da tudi ocenjena vrednost, kot jo izkazujejo cenilni zapisnik, predstavlja realno nabavno vrednost osnovnega sredstva ob pridobitvi. Sicer pa je račune in druge listine o pridobitvi osnovnih sredstev predložil že v postopku davčnega inšpiciranja, pa jih inšpektor ni vpogledal, ker naj bi bile pomanjkljive. Tudi tožena stranka jih pri svoji odločitvi ni upoštevala iz razlogov 3. odstavka 238. člena ZUP/99, češ da gre za nove dokaze. Sodišče prve stopnje v tožbi predlagane glavne obravnave ni opravilo ter predlaganih dokazov ni izvedlo, niti se ni opredelilo do njih. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijana sodba razveljavi oziroma spremeni.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo razlogom tožene stranke, ki v pritožbi (davčnem postopku na drugi stopnji) predložene listinske dokumentacije (računov, pogodb in situacij, ki se nanašajo na sporna poslovna objekta) ni upoštevala iz razlogov 3. odstavka 238. člena ZUP.

Toda tožnik v tožbi, v kateri izrecno navaja, da naj bi bile omenjene sporne listine predložene inšpektorju že v inšpekcijskem postopku, torej pred izdajo odločbe prve stopnje, izrecno zahteva, da sodišče (če ne bi sledilo omenjenim navajanjem), izvede glavno obravnavo, na kateri naj poleg njega zasliši inšpektorja, ki je opravljal inšpekcijski pregled, ter naj bi mu bile sporne listine predložene ter vpogleda v sporno dokumentacijo.

Čeprav je po presoji pritožbenega sodišča tožnikov predlog za razpis glavne obravnave obrazložen in je v njem tožnik opredelil obstoj in pravno relevantnost dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi, sodišče glavne obravnave ni opravilo. Ker pa ni obravnavalo, niti ovrednotilo oziroma obrazloženo zavrnilo omenjene tožnikove zahteve, niti predloženih dokazov, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno pomanjkljivost.