Jedro

Odlog izvršbe na predlog upnika pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju v 141. členu določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba na računu pri organizaciji za plačilni promet B. d.d. ustavi, ker je organizacija za plačilni promet vrnila sklep o izvršbi sodišču s pojasnilom, da v treh mesecih po njegovem prejemu na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnica in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ali pa spremeni tako, da pusti sklep o izvršbi v veljavi. V pritožbi upnica navaja, da je sodišče na njen predlog odložilo izvršbo do 08.01.2008, zato upnica meni, da je izpodbijani sklep kljub izpolnitvi pogojev po 141. členu ZIZ preuranjen in predlaga, da se do izteka odloga pusti sklep o izvršbi v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo z rubežem dolžničine plače ter njenih denarnih sredstev na računih, z rubežem nematerializiranih vrednostnih papirjev in rubežem dolžničinih premičnin. S sklepom z dne 22.01.2007 je sodišče na predlog upnice izvršbo odložilo in sicer do 08.01.2008. Prav zaradi tega odloga izvršbe se upnici zdi izpodbijani sklep preuranjen, kar pa je po oceni pritožbenega sodišča napačno stališče. Odlog izvršbe na predlog upnika po mnenju pritožbenega sodišča namreč pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), do katerega pride po volji strank (tako tudi Triva, str. 226). V skladu z določbo 1. odstavka 210. člena ZPP zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 141. členu določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet. Navedeni člen namreč določa, da če v treh mesecih po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje glede na obvestilo organizacije za plačilni promet (list. št. 46) drugačne odločitve niti ni moglo sprejeti. Ker so se v predmetni zadevi neodvisno od upnikove volje stekli pogoji za uporabo določbe 2. odstavka 141. člena ZIZ, je namreč prvostopenjsko sodišče lahko odločilo samo tako, kot je odločilo z izpodbijanim sklepom.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi z vidika uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vendar jih ni zasledilo, zato je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.