Jedro

Ker zavrženi vlogi nista tožba oziroma pritožba, pač pa gre za vlogi stranke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožene stranke za vložitev teh vlog, sodišče ni imelo pravne podlage v četrtem odstavku 98. člena ZPP. Sodišče bi lahko skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.

Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločalo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima pravnih učinkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogi z dne 25. 11. 2021 in 3. 12. 2021, ki ju je vložil odvetnik A. A. 2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka po odvetniku A. A. zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem odločanju ni izvedlo ustrezne presoje spornega predhodnega vprašanja, in sicer bi moralo sodišče najprej odgovoriti na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke in kdo je njen pooblaščenec za zastopanje v tem postopku. Vprašanje zakonitosti podlage imenovanja B. B. in C. C. se presoja v več že sproženih sodnih postopkih pred Okrožnim sodiščem v Celju, v katerih se presoja zakonitost sklepa skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri in 7.30 uri, z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 uri in 9.00 uri ter dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri. Ti pravdni postopki predstavljajo t.i. matične postopke, v okviru katerih se presoja predmet, ki v tem postopku predstavlja predhodno vprašanje. Sodišče je v zvezi s tem zmotno uporabilo pravo in ni ugotavljalo dejanskega stanja. Sodišče pa je s tem zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje je bilo že s tožbo in kasneje z vlogami, ki ju je z izpodbijanim sklepom zavrglo, seznanjeno, da se izpodbija verodostojnost vpisa B. B. kot zakonitega zastopnika tožene stranke. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje presoditi ter tako najprej razrešiti vprašanje upravičenosti za zastopanje tožene stranke in se ne more sklicevati na registrski postopek, in tam sprejeto odločitev šteti kot rešitev predhodnega postopka. Glede na vse navedeno tožena stranka izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določbami postopka izdalo sklep o zavrženju njenih vlog, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o stroških pritožbenega postopka. Podredno še dodaja, da je odvetnik A. A. že več let toženkin pooblaščenec in sicer na podlagi pogodbe o izvajanju pravne pomoči z dne 24. 1. 2012, ki je bila sklenjena za nedoločen čas in do sedaj še ni bila odpovedana.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogi toženke, ki ju je vložil odvetnik A. A., z obrazložitvijo, da odvetnik ni izkazal pooblastila zakonitega zastopnika tožene stranke B. B. za vložitev teh vlog. Sodišče prve stopnje se je pri tem sklicevalo na določbo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavrženi vlogi nista tožba oziroma pritožba, pač pa gre za vlogi stranke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožene stranke za vložitev teh vloge, sodišče ni imelo pravne podlage v četrtem odstavku 98. člena ZPP. Sodišče bi lahko skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.

6. Vendar pa je v obravnavani zadevi, ne glede na določilo tretjega odstavka 98. člena ZPP, zaradi nadaljnjega pravilnega poteka postopka potrebno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke in posledično, kdo je njen pooblaščenec (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj gre za eno od bistvenih vprašanj tega spora, kot to izhaja iz tožbe, odgovora na tožbo in zavrženih vlog.

7. Utemeljena je pritožbena trditev, da je vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru le deklaratorne narave, kar pomeni, da je bistven sklep skupščine, na podlagi katerega poslovodja opravlja svojo funkcijo. V zvezi z zakonitostjo sklepov skupščin, na podlagi katerih je bil za poslovodjo imenovan B. B. oziroma C. C., je v zavrženih vlogah, kot tudi v tožbi in odgovoru na tožbo, vrsta trditev, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče je svoje stališče, da je B. B. zakoniti zastopnik tožene stranke, utemeljevalo na podlagi samega vpisa v sodni register in s sklicevanjem na obrazložitev sklepov v treh sicer pravnomočno zaključenih registrskih postopkih, v katerih je bilo kot predhodno vprašanje obravnavano, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, kar pa je napačno.

8. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), zato odločitev ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe in pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Zato odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, ne postane pravnomočna, in ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši sporih glede istega pravnega razmerja.

9. Zato mora sodišče vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, rešiti samo in v ta namen presoditi vse v zvezi s tem relevantne trditve in izvesti vse potrebne dokaze. Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločalo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register namreč še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima pravnih učinkov.

10. Neutemeljeno pa je pritožbeno sklicevanje tožene stranke, da je tožena stranka dne 24. 1. 2012 sklenila pogodbo o izvajanju pravne pomoči, ki je bila za toženo stranko podpisana s strani D. D., takratnega zakonitega zastopnika in da je z njo odvetniku A. A. tožena stranka podelila generalno pooblastilo za zastopanje v vseh njenih sodnih postopkih in da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas. Pooblaščenec namreč mora za zastopanje stranke, skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP predložiti ali izkazati pooblastila.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.