Jedro

Organ za BPP je izboljšavo materialnega položaja glede na dohodke in prejemke upravičenke in njenih družinskih članov ugotovil na podlagi višine lastnega dohodka družine v obdobju neopredeljeno določenih treh mesecev v obdobju enega leta po pravnomočnem zaključku zadeve, za katero je bila BPP dodeljena, pri čemer pa to niso zadnji trije meseci pred potekom enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila dodeljena BPP. Sklepa se v tem odločilnem delu ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru številka Bpp 478/2017 z dne 17. 1. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 1.733,42 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v roku 30 dni od prejema tega sklepa, na v sklepu naveden račun Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prosilka (tožnica v tem postopku) upravičena do BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 478/2017 z dne 28. 4. 2017 v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v postopku II P 11/2017 pri Okrožnem sodišču v Mariboru in v postopku mediacije pM 104/2017. Z dnem 12. 10. 2017 je prosilki prenehala upravičenost do BPP. Dodeljeni odvetnici C. C. so bili s sklepom Bpp 478/2017 z dne 12. 12. 2017 odmerjeni in plačani stroški v višini 1.733,42 EUR. V postopku, v katerem je bila prosilki dodeljena BPP, je bila 2. 9. 2021 izdana sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, ki je postala pravnomočna 4. 11. 2021. 3. Organ za BPP je na podlagi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preveril, ali se je premoženjsko oz. finančno stanje prosilke spremenilo. Tako je ugotovil, da je v času dodelitve BPP prejemala dohodke, ki niso presegali zakonsko določenega cenzusa. Po pravnomočno zaključenem postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, pa je ugotovil, da se je premoženjsko stanje spremenilo, kar je ugotovilo po uradni dolžnosti v okviru ugotovitvenega postopka z vpogledom v uradne evidence. Tako je ugotovil, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem ugotavljanja subjektivnega pogoja, to je v obdobju od 1. 6. 2022 do 31. 8. 2022, prejela plačo v skupnem neto znesku v višini 2.826,15 EUR, nadomestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 536,25 EUR, preživnino za sina v višini 109,25 EUR mesečno ter da je upravičena do otroškega dodatka v višini 104,98 EUR mesečno; njen mož pa je v tem obdobju prejel plačo v skupnem neto znesku 3.809,49 EUR. Tako je ugotovilo, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice in njenega moža v obdobju zadnjih treh mesecev, za katerega je sodišče ugotavljalo izpolnjevanje pogojev, 868,29 EUR, torej presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 4. 2022 znaša 421,89 EUR (dvakratnik pa 843,78 EUR). Zato je dolžna povrniti stroške, nastale z dodeljeno BPP. S temi ugotovitvami je organ prosilko seznanil in ji omogočil izjavo na ugotovljeno stanje, a se o ugotovitvah ni izjasnila, pri čemer je bila seznanjena, da bo organ v tem primeru izdal odločbo v skladu z določili 49. člena ZBPP.

4. Tožnica je vložila tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, glede na vsebino tožbenih očitkov pa tudi zaradi postopkovnih kršitev. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. V tožbi navaja, da sodišče pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka ne bi smelo upoštevati preživnine in otroškega dodatka, do katerih je upravičena za sina B. B. Brez teh zneskov tožnica ne presega zneska minimalnega dohodka (843,78 EUR), ki ga je sicer presegla za 24,51 EUR.

6. Tožnica meni, da bi moral organ premoženjsko stanje ugotavljati zadnje tri mesece pred izdajo odločbe (17. 1. 2023) in ne za obdobje 1. 6. 2022 do 31. 8. 2022. Sklep je v tem delu neobrazložen, saj iz sklepa ne izhaja, kako je organ prišel do navedenega obdobja, prav tako je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Glede na ugotovitev, da je tožnici 12. 10. 2017 prenehala upravičenost do BPP, bi imela tožena stranka dolžnost, da bi takoj po prenehanju upravičenosti do BPP preizkusila, ali obstajajo razlogi, da se od tožnice zahteva vrnitev izplačanih sredstev iz naslova BPP. Od prenehanja upravičenosti do BPP do izdaje izpodbijanega sklepa je minilo več kot 5 let, pet letni rok se je iztekel 12. 10. 2022 in je zahtevek tudi zastaral. 8. Potrebno pa bi bilo tudi upoštevati, da je bila tožnica v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Mariboru, St ... in je sodišče 12. 8. 2020 sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajne dolžnice, ki so nastale do 12. 10. 2017. Tega dne je tožnici tudi prenehala BPP in na ta dan je nastala toženi stranki terjatev do tožnice. Tožnica meni, da odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev tožene stranke, ki je navedena v izpodbijanem sklepu.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

10. Tožba je utemeljena.

11. Izpodbijana odločitev materialnopravno temelji na prvem odstavku 49. člena ZBPP, ki določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (tretji odstavek 49. člena ZBPP).

12. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvah organa za BPP, ki jim tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato sodišče tudi upoštevajoč določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) šteje tako ugotovljeno dejansko stanje za nesporno, da je bila tožnica upravičena do BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 478/2017 z dne 28. 4. 2017, in sicer v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku pri Okrožnem sodišču v Mariboru II P 11/2017 in v postopku mediacije pM 104/2017; da je z dnem 12. 10. 2017 prosilki prenehala upravičenost do BPP in da so bili dodeljeni odvetnici C. C. s sklepom Bpp 478/2017 z dne 12. 12. 2017 odmerjeni in plačani stroški v višini 1.733,42 EUR; da je bila v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, 2. 9. 2021 izdana sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnjen in da je ta sodba postala pravnomočna 4. 11. 2021. 13. Organ za BPP je svojo odločitev pravilno oprl na zgoraj citirane določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP. Vendar je pritrditi tožbenim očitkom, da v izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, zakaj je organ spremenjeni materialni položaj tožnice ugotavljal v obdobju od 1. 6. 2022 do 31. 8. 2022. V obrazložitvi je namreč le posplošeno navedeno, da je to obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem ugotavljanja izpolnjevanja subjektivnega pogoja (v 4. točki obrazložitve) oz. da se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (v 5. točki obrazložitve) oz. koliko znaša povprečni mesečni dohodek prosilke in njenega moža v obdobju zadnjih treh mesecev, za katerega je sodišče ugotavljajo izpolnjevanje pogojev (v 6. točki obrazložitve).

14. V prvem odstavku 49. člena ZBPP je določen pogoj, da je upravičenec do BPP, če v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšal. Torej mora organ za BPP na tej podlagi ugotoviti, ali je prišlo do izboljšanja materialnega položaja prosilca po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP ( in to toliko, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP).

15. Ta določba je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C)1. V pojasnilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C)2, v obrazložitvi k 26. členu, s katerim je bil spremenjen 49. člen ZBPP, je navedeno, da je po prej veljavni določbi zakon določal obdobje štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila upravičencu dodeljena BPP, (predlagana) ureditev pa določa, da mora prosilec materialne pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati še leto dni po pravnomočnem zaključku zadeve, za katero mu je bila dodeljena BPP. Pristojna služba za BPP bo po obdobju enega leta od pravnomočnosti zadeve, v kateri je bila upravičencu dodeljena BPP, zavezana preveriti, ali se je materialno položaj upravičenca do BPP izboljšal do te mere, da glede na svoj materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne prave pomoči, hkrati pa bi bil sposoben nositi breme povrnitve vseh ali dela stroškov, ki jih je država namesto njega plačala iz naslova brezplačne pomoči oziroma tistega dela stroškov, ki ga nasprotna stranka ni povrnila.

16. Upoštevaje navedeni materialno pravni okvir je organ za BPP v konkretni zadevi izboljšavo materialnega položaja glede na dohodke in prejemke upravičenke in njenih družinskih članov ugotovil na podlagi višine lastnega dohodka družine v obdobju 1. 6. 2022 do 31. 8. 2022, kar so neopredeljeno določeni trije meseci v obdobju enega leta po pravnomočnem zaključku zadeve, za katero je bila BPP dodeljena, pri čemer pa to niso zadnji trije meseci pred potekom enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila dodeljena BPP.

17. Sodišče tako ugotavlja, da se sklepa v tem odločilnem delu ne da preizkusiti, saj ni pojasnjeno, kako je upravni organ določil obdobje, za katerega je ugotovil, da se je materialni položaj tožnice izboljšal. S tem je tožena stranka storila absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

18. Neutemeljen pa je tožbeni očitek, da zaradi postopka osebnega stečaja in sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Mariboru St ... z dne 12. 8. 2020, na podlagi katerega so bile odpuščene obveznosti tožnice kot stečajne dolžnice, ki so nastale do 12. 10. 2017, odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev tožene stranke, ki je navedena v izpodbijanem sklepu.

19. Določba 49. člena ZBPP predstavlja samostojno pravno podlago za vzpostavitev novega pravnega razmerja med organom za BPP in posameznikom - upravičencem do BPP. O tej obveznosti je zato treba stranki (zavezancu za vračilo, upravičencu do BPP) izdati upravno odločbo. S to odločbo se tudi vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti.3 Obveznost vračila stroškov, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova BPP, torej nastane z odločbo, ki jo pristojni organ izda na podlagi 49. člena ZBPP. V konkretni zadevi so bile tožnici kot stečajni dolžnici odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, torej po tožničnih trditvah pred 12. 10. 2017, medtem ko je njena obveznost vračila stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, nastala z izdajo izpodbijanega akta.

20. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je zahtevek zastaral, saj je do izdaje izpodbijanega sklepa minilo več kot 5 let od prenehanja upravičenosti do BPP (to je bilo 12. 10. 2017). Glede zastaranja je v tej zadevi potrebno uporabiti 125. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki ga je treba razlagati, da je zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu sredstev pet let in teče od pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o zadevi, za katero je bila upravičencu dodeljena BPP.4 Glede na datum pravnomočnosti sodbe v zadevi II P 11/2017, za katero je bila tožnici dodeljena BPP, ki je 4. 11. 2021, pravica do izdaje odločbe o vračilu iz naslova BPP izplačanih sredstev še ni zastarala.

21. Ker je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), je sodišče izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral organ za BPP ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, ali so v obravnavani zadevi glede na določbo 49. člena ZBPP podani pogoji za vračilo izplačanih sredstev BPP ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

22. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

23. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV skupaj znaša 347,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Uradni list RS, št. 19/2015 z dne 20. 3. 2015. Datum začetka veljavnosti 4. 4. 2015. 2 Glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP, št. EVA 2013-2030-0118 z dne 11. 12. 2014, str. 31. 3 Tako sklep VSRS X Ips 291/2016 z dne 17. 10. 2018. 4 Primerjaj sklep VSRS X Ips 291/2016 z dne 17. 10. 2018, sodbo UPRS I U 1272/2022-13 z dne 24. 11. 2022 in druge.