Jedro

Odpusta obveznosti ni mogoče predlagati le glede posameznih obveznosti.

Obveznosti vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, nikakor ni mogoče odpustiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnica sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ugotovilo, da je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po prvem in drugem odstavku 175. člena Kazenskega zakonika - KZ-1. Obsodba za kaznivo dejanje še ni izbrisana iz kazenske evidence, kot to izhaja iz podatkov spisa.

5. Ni sicer utemeljena pritožbena navedba, da sodišče ni upoštevalo, da je dolžnica predlagala odpust dveh obveznosti, ki sta nastali iz dveh različnih naslovov: poroštvena obveznost (VL 118389/2013) in obveznost, ki izvira iz že končanega kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I K 64117/2010. Odpusta obveznosti namreč ni mogoče predlagati le glede posameznih obveznosti. Zakon takega odpusta ne predvideva (prim. prvi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če drugi odstavek tega člena ne določa drugače). Odpust obveznosti izjemoma ne učinkuje na tiste obveznosti, ki so določene v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. S tem v zvezi višje sodišče opozarja, da obveznosti vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, nikakor ni mogoče odpustiti (primerjaj 1. točko drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP).

6. Vendar pa višje sodišče pritrjuje pritožbi, in sicer iz razloga, ker je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Po določbi 1. točke 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Ustaljena sodna praksa je, da sem ne sodijo zgolj kazniva dejanja, izrecno navedena v poglavjih kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi ta, ki so uvrščena v druga poglavja, vendar so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so uvrščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Da gre v konkretnem primeru za tako kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Kopru II Kp 64117/2010 z dne 27. 3. 2014, s katerim je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obsojenke, dolžnice v tem postopku. Iz prvega odstavka obrazložitve omenjenega sklepa izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru z izpodbijanim sklepom pod točko I. obsojenki dovolilo plačati premoženjsko korist v višini 17.039,80 EUR v 24 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 709,80 EUR zapade v plačilo 15. 2. 2014, vsak nadaljnji obrok v višini 710,00 EUR pa zapade v plačilo vsakega 15. dne v tekočem mesecu. Zgolj iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča ni mogoče z gotovostjo razsoditi, da gre pri storjenem kaznivem dejanju zlorabe prostitucije za tako kaznivo dejanje, ki bi ga lahko uvrstili v 1. točko 399. člena ZFPPIPP. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče pribavi sodbo in ugotovi, ali gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče umestiti v 1. točko 399. člena ZFPPIPP.

7. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Dolžnik je v pritožbi priglasil stroške pritožbe. Tako priglašene stroške je zavrnilo že višje sodišče, saj na podlagi določbe 129. člena ZFPPIPP dolžnik do takih stroškov nikakor ne more biti upravičen.