Jedro

Tožnica gibalno ni ovirana, v znanem okolju se giblje brez težav, samostojno se umiva, oblači, slači, obuva in sezuva, se hrani in opravlja fiziološke potrebe. Rabi sicer nekaj več časa, vendar jih zmore brez pomoči drugih, zato ni podana potreba po pomoči pri opravljanju niti večine življenjskih potreb. Potrebuje laični nadzor le pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, ne pa neprekinjen 24-urni nadzor. Tožnica tako ne potrebuje niti 24-urne laične pomoči ali obvezne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 20. 8. 2015 in št. ... z dne 13. 5. 2015, da se tožeči stranki prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od 6. 2. 2015 dalje ter da se tožeči stranki povrnejo stroški pravdnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je glede dejanskega stanja sprejelo mnenje sodnega izvedenca, na katerega stranki nista imeli pripomb ter tako ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2) za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je sodišče zgolj povzelo izvedeniško mnenje, ni pa obrazložilo, kateri del izvedeniškega mnenja ne ustreza pravnima normama iz 99. in 101. člena ZPIZ-2. Sodišče ni obrazložilo poti, kako je prišlo do sklepa oziroma zaključka vsebovanega v izreku. Ni upoštevalo dejstva, da tožnica ni sposobna samostojnega življenja, niti dejstva ni presojalo po načelih sodniškega silogizma. Pritožba meni, da če tožnica ni sposobna za samostojno življenje, rabi 24 urni nadzor, sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tiste, ki se očita v pritožbi.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 20. 8. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. - izpostava B. z dne 13. 5. 2015, s katero je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

6. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, zato ji ni mogoče očitati absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba navaja razloge o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na možnosti tožničinega opravljanja osnovnih življenjskih potreb in tudi glede eventuelnega 24 urnega nadzora. Prvostopenjsko sodišče se glede na zadnje navedenega namreč v celoti strinja z izvedenskim mnenjem, v katerem je izvedenec ugotovil, da pri tožnici po umiritvi izrazitejših psihiatričnih motenj ni pričakovati nenadnih vedenjskih motenj, ki bi terjale nenehen nadzor, da pa rabi laičen nadzor pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, kar pa ne pomeni, da rabi neprekinjen 24 urni nadzor.

7. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2). Ta v 101. členu določa, da je pomoč in postrežba uživalca pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. V drugem odstavku je opredeljena pomoč in postrežba v primerih, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec oziroma uživalec ne more zadovoljevati večino osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težje psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

8. Pri tožnici je bilo ugotovljeno, da ima genetsko okvaro, ki prizadene možgane, tuberozno sklerozo, pri tožnici gre tudi za prizadetost ledvice. Navedena bolezen se kaže v umski manj razvitosti in epilepsiji. Omejene so sposobnosti šolanja, poklicnega usposabljanja oziroma zaposlitve. Za zadovoljevanje vsakdanjih osnovnih življenjskih potreb pa tolikšne sposobnosti niso potrebne. Tožnica gibalno ni ovirana, v znanem okolju se giblje brez težav, samostojno se umiva, oblači, slači, obuva in sezuva, se hrani in opravlja fiziološke potrebe. Rabi sicer nekaj več časa, vendar jih zmore brez pomoči drugih. Glede na navedeno ni podano stanje, kakor ga določa ZPIZ-2 v 1. oziroma 2. točki 101. člena.

9. Tožnica potrebuje laični nadzor le pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, ne pa neprekinjen 24 urni nadzor. Tožnica tako ne potrebuje 24 urno laično pomoč ali obvezno strokovno pomoč za izvajanje zdravstvene nege.

10. Napačen je zaključek pritožbe, da v kolikor tožnica rabi določeno pomoč pri jemanju zdravil, to že pomeni tudi 24 urni nadzor, to je laično pomoči svojcev. Tožnica rabi laični nadzor pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati tekom dneva, ne rabi pa neprekinjenega 24 urnega nadzora, ter tako tudi ni izpolnjen pogoj iz 2. točke 102. člena ZPIZ-2, ki določa, da pripada dodatek za pomoč in postrežbo tudi težjemu psihiatričnemu bolniku v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo in sicer v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Pri tožnici ni takšnega stanja, ni težji psihiatrični bolnik in ni izgubila realitetno kontrolo v takšnem obsegu, da bi potrebovala stalno nadzorstvo ali laično ali strokovno.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.