Jedro

Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti nadomestni odločbi Komisije za izvedbo komasacijskega postopka na območju z dne 28.06.1989, s katero mu je dodelila parcele št. 1996, 2051, 2136/1, 2137 in 2138, za v komasacijski sklad vložene parcele št. 753 in 966, št. 40, 300/1, 316/2, 319, 320, 458, 647 in 853, št. 998/4 in 998/14 in parc. št. 751 ter povzela odločitev Komasacijske komisije z dne 03.04.1989, da je oproščen plačila razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč in da se za območje vpiše pravica vožnje z namenom obdelave in pospravila pridelkov po vzhodnem delu parcele št. 2136/2 vsakokratnim lastnikom parcel št. 2136/1, 2137 in 2138. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita. Po pritožbi je slednji z nadomestno odločbo o novi razdelitvi zemljišč ugodil pritožniku, saj mu je za dostop do dodeljenih parcel št. 2136/1, 2137 in 2138 uvedel služnost preko parc. št. 2136/2 in ga oprostil plačila razlike med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč. Ni mogoče ugoditi pritožnikovi želji, da se ga oprosti tudi obveznosti, ki se nanaša na melioracijske jarke in poti. Po določbi 1. odstavka 90. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) se namreč v primeru, če se med komasacijskim postopkom zaradi zgraditve omrežja cest in prekopov ter drugih javnih objektov, ki jih je treba zgraditi na komasacijskem območju, da bi se izvedla s komasacijo predvidena ureditev prostora, zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med udeležence, dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč. Ta odbitek znaša na danem komasacijskem območju 7 % in zadene vse komasacijske udeležence na tem območju ne glede na to, ali so bile na njegovem zemljišču zgrajene poti.

V tožbi in dopolnitvi tožbe tožnik navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Zahteva vrnitev dela parc., prej št. 44, sedaj 2137 v izmeri 80 m2 in parc. št. 753 v izmeri 2841 m2 ter vrnitev prejšnje poti po parc. št. 40, sedaj št. 2136 na zahod. Navaja, da mu primanjkuje 4562 m2 zemlje, to je ena tretina zemlje, ki jo je vložil v komasacijo, kar je preveč. V komasacijo vložena zemljišča so bila II. in III. kategorije, dobil pa je zemljišče IV. kategorije. Navaja še, da redno plačuje svoje obveznosti in zato misli, da bi bilo pošteno vrniti določeno zemljo nazaj. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, je tožnik v pritožbi proti izpodbijani odločbi nasprotoval obveznemu zmanjšanju dodeljenih zemljišč za melioracijske poti in jarke. Ker torej ni izpodbijal uvedene vzhodne smeri služnostne poti in ugotovljene večje vrednosti (sicer za 2407 m2 manjšo površino) dodeljenih od vloženih zemljišč, tega ne more uveljavljati šele v tožbi, kajti sodišče po določbi 1. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS) odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Ne glede na to, pavšalna trditev glede obsega dodeljenih zemljišč sodišču ne vzbuja dvoma v ugotovljeno dejansko stanje.

Pri odločanju v tej komasacijski zadevi je sodišče upoštevalo, da je bilo v upravnem postopku odločeno, ko je veljal Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, popravek 4/79, 11/81 in 1/86, 17/86 - prečiščeno besedilo - ZKZ/86, v nadaljevanju: prejšnji Zakon o kmetijskih zemljiščih). Med upravnim sporom je bil ta zakon razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58-2733/95) z učinkom dne 13.10.1996, toda dne 26.10.1996 je začel veljati nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ/96, Uradni list RS, št. 59/96). V prehodni določbi 115. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih je določeno, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi (1. odstavek). V komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično končani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč (2. odstavek). Navedeno pravno stanje je sodišče moralo upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe.

Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih). Zato tožnik ne more uveljavljati oprostitve te obveznosti. Upoštevati pa je tudi treba, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, da je tožnik dobil zemljišče večje skupne vrednosti od vloženega (četudi manjše površine). V spisovnih podatkih sodišče nima podlage za dvom v pravilnost ugotovitev in odločitve tožene stranke.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).