Jedro

Ker terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti, ki se uveljavlja kot stranska terjatev, ni podlaga za določitev vrednosti spornega predmeta, tudi ne more predstavljati vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe kot podlage za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo zneska 1.157.099,00 SIT (ki predstavlja zakonske zamudne obresti od z zakasnitvijo izplačanih plač, ki so zapadle v plačilo v času od 5.11.1995 do 5.3.1997 in bile plačane 5.12.1997) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5.12.1997 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici zakonske zamudne obresti od prisojene glavnice 1.157.099,00 SIT priznalo le od 2.3.2004 dalje do plačila, za čas od 5.12.1997 do 1.3.2004 pa tožničin obrestni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Štelo je, da je tožnica obresti od glavnice 1.157.099,00 SIT zahtevala šele 2.3.2004. Zoper zavrnili del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, to je zoper zavrnitev zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.157.099,00 SIT za čas od 5.12.1997 do 1.3.2004, vlaga tožnica revizijo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je tožena stranka z izplačilom 3.150.210,00 SIT dne 5.12.1997 dejansko plačala 1.157.099,00 SIT iz naslova do takrat nateklih zakonskih zamudnih obresti in le 1.993.111,00 SIT iz naslova glavnice neplačanih plač, tako da je ostal odprt dolg preostale glavnice neizplačanih plač v znesku 1.157.099,00 SIT. Od neizplačanih plač pa je tožnica vseskozi uveljavljala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki so od tega zneska tekle tudi od 5.12.1997 dalje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni dovoljena.

V skladu z 2. odstavkom 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98) je v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča ZPP. V skladu z 2. odstavkom 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.

Na podlagi 39. člena ZPP se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Tožnica vlaga revizijo zgolj zaradi odločitve sodišča o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.157.099,00 SIT za čas od 5.12.1997 do 1.3.2004, torej zgolj glede obresti kot stranske terjatve. Ker terjatev iz naslova obresti, ki se uveljavlja kot stranska terjatev, ni podlaga za določitev vrednosti spornega predmeta, sodišče ugotavlja, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ugotovljena v skladu z 39. členom ZPP, ne more predstavljati vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v smislu določb 2. odstavka 367. člena ZPP. Tako niso podani pogoji za dovoljenost revizije v smislu navedene zakonske določbe.

Glede na povedano je sodišče v skladu s 377. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.