Jedro

Ker je zelo verjetno, da tožnik zaradi zamude prekluzivnega roka v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo uspel, je upravni organ njegov zahtevek za dodelitev BPP iz razloga nerazumnosti po 24. členu ZBPP pravilno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji zoper odločbo RS, Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 721/2010-5 z dne 18. 6. 2010. V obrazložitvi navaja, da je prosilec (tožnik) pri Upravnem sodišču RS dne 6. 7. 2010 vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 721/2010-5 z dne 18. 6. 2010, s katero je ta njegovo vlogo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno iz razlogov po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08). Tožnik namreč želi (od Organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru) dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper podjetnika A.A. s.p. od katerega želi izterjati stroške, ki bi mu naj nastali zaradi nestrokovno položene kritine. Kot izhaja iz ugotovitev organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru (v zadevi Bpp 721/2010), je šlo v obravnavanem primeru za postopek odločanja o dodelitvi BPP v pravdni zadevi. Prosilec je v letu 2000 pri navedenem samostojnem podjetniku naročil izvedbo gradbenih del, izdelavno ostrešja in kritine na hlevu. V letu 2007 je pridobil izvedensko mnenje, da dela v celoti niso bila ustrezno izvedena in je potrebna sanacija. O tem je dne 15. 2. 2008 obvestil izvajalca del ter ga pozval k plačilu stroška sanacije. Glede na določbe 630 do 647. člena ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. list SFRJ št. 29/78 s spremembami), ki je veljal v času sklenitve predmetne pogodbe oz. naročila za izvedbo gradbenih del, mora naročnik dela, ki je izvajalca sicer pravočasno obvestil o napaki, ki je pri navadnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, izvajalca del obvestiti o napaki (v roku 1 oz. 6 mesecev, ko je bila odkrita) ter potem v roku enega leta od tega obvestila sodno uveljavljati svojo pravico. Po poteku tega enoletnega roka svoje pravice ne more več sodno uveljavljati (645. člen ZOR). Ta enoletni rok je prekluziven, z njegovim potekom stranka te pravice nima več, zato sodišče takšen (prepozen) zahtevek zavrže brez obravnavanja po vsebini. Ker je tožnik izvajalca del o napakah obvestil dne 15. 2. 2008, bi moral svojo pravico iz naslova jamčevanja za napake sodno uveljavljati najkasneje v roku enega leta od tega dne. Ker tega ni storil, (saj je želel tožbo vložiti šele v letu 2010), je izgubil pravico do sodnega varstva. Zato je bila njegova prošnja za dodelitev BPP, da bi potem dodeljen odvetnik vložil takšno (prepozno) tožbo, nerazumna, prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (24. člen ZBPP). Upoštevaje navedeno, Organ za BPP (Upravnega sodišča) ocenjuje, da je bila tožnikova prošnja s strani Organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru utemeljeno zavrnjena. Enoletni prekluzivni rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka v pravdi je potekel dne 15. 2. 2009, tožnik pa je vlogo za odobritev BPP, s katero bi mu bil dodeljen odvetnik za vložitev tožbe, oddal šele dne 19. 5. 2010, odvetnik bi torej tožbo vložil šele po odobritvi te vloge, torej prepozno. Ker tožnik, glede na povedano, tudi v postopku zoper odločbo Organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru nima izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP, zato je Organ za BPP Upravnega sodišča RS njegovo prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Iz tožnikove kratke in laično napisane tožbe izhaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Kot smiselno navaja, je prava nevešča oseba z nizkimi dohodki in se zelo težko preživlja, ker je dokazal, da so bila dela izvedena nekvalitetno, je upravičen do vložitve tožbe. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je Organ za BPP upravičeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Organ za BPP je za svojo odločitev tudi navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek ZBPP).

Organ za BPP je v obravnavnem primeru tožnikovo zahtevo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je presodil, da je stališče Organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v pravdnem postopku, ker je zamudil enoletni rok, v katerem bi moral potem, ko je izvajalca del pravočasno obvestil o napaki pri izvedbi strehe, sodno uveljavljati svoje pravice iz te napake (645. člen ZOR), pravilno in na zakonu utemeljeno. Ker je ta rok prekluziven, z njegovim potekom stranka nima več pravice sodno uveljavljati svojega jamčevalnega zahtevka po določbah ZOR. Če bi pravdno sodišče takšen tožnikov zahtevek prejelo, bi ga moralo kot prepoznega zavreči in ga ne bi obravnavalo po vsebini.

Tožnik ne prereka ugotovljenega dejstva, da je izvajalca del o (zatrjevanih) napakah pri izvedbi strehe in svojih zahtevah v zvezi s tem obvestil dne 15. 2. 2008. To pomeni, da bi moral svojo pravico iz naslova jamčevanja za napake po 645. členu ZOR sodno uveljavljati najkasneje do dne 15. 2. 2009 (v roku enega leta). Ker je svojo vlogo za BPP, s katero je zaprosil za dodelitev odvetnika, ki bo vložil tožbo, vložil šele v letu 2010, je torej očitno zamudil naveden prekluzivni rok.

Ker je iz teh razlogov zelo verjetno, da tožnik nima nobenih možnosti za uspeh pri sodnem uveljavljanju svojega zahtevka iz naslova jamčevanja za napake pri izvedbi strehe v pravdnem postopku, je Organ za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru pravilno odločil, ko je zavrnil njegov zahtevek za dodelitev BPP iz razloga nerazumnosti po 24. členu ZBPP. Posledično je pravilna in zakonita tudi izpodbijana odločba, s katero je Organ za BPP Upravnega sodišča RS zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP oz. odvetnika, da bi v postopku pred Upravnim sodiščem izpodbijal (očitno pravilno) odločitev Organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru, da se mu BPP ne dodeli.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06).