Jedro

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic. Da bi predstavljala zelo hudo posledico, morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila pravočasno revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K 1. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 22. 8. 2005. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ pravnemu predniku revidentke naložil ustavitev nadaljnje gradnje in odstranitev tam navedenih proizvodnih objektov in opornega zidu, vse na tam navedenih zemljiščih, ki jih je revidentkin pravni prednik gradil brez ustreznega dovoljenja za poseg v prostor. Tožena stranka je z odločbo z dne 26. 2. 2010 revidentkino pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Revidentka zatrjuje, da znaša vrednost spora – pcto 100.000,00 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi za izrek inšpekcijskega ukrepa, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija v obravnavani zadevi tudi ni dovoljena iz razloga po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je sicer revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 554/2007, X Ips100/2008, X Ips 132/2008, X Ips 484/2009, X Ips 34/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele tako konkretizirane in izkazane trditve Vrhovnemu sodišču omogočajo presojo, ali ima izpodbijana odločitev res zelo hude posledice za revidenta.

7. Revidentka obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da gre za rušenje njene celotne nepremičnine na več zemljiščih, ki zanjo predstavljajo izredno visoko vrednost in v katerih uresničuje svojo ustavno pravico do bivanja in stanovanja. Zatrjevanih dejstev pa revidentka ni z ničemer izkazala. Tako ni izkazala niti tega, da so nepremičnine stanovanjski objekti, iz upravne odločbe namreč izhaja, da gre za proizvodne objekte in oporni zid, niti tega, da v teh nepremičninah stalno biva. Ker so njene trditve neizkazane, jih Vrhovno sodišče ne more presoditi. Vrhovno sodišče pa je v svojih odločbah tudi že zavzelo stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic (X Ips 22572009, X Ips 407/2009). Da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico, morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije v tem primeru ni izpolnjen.

8. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.