Zahteva podjetja po posredovanju davčne številke za nakup blaga

Datum

25.11.2024

Številka

07121-1/2024/1403

Kategorije

EMŠO in davčna

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 30. 10. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zahteve podjetja po vaši davčni številki. Pojasnjujete, da ste pri podjetju naročili izdelek, podali ste že podatke za prejem predračuna (ime, priimek in naslov), zdaj pa podjetje od vas zahteva še davčno številko, vendar niso navedli zakaj jo potrebujejo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavec mora v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov obdelovati le toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave.

Davčna številka je enolični identifikacijski znak, ki posameznika nedvoumno določi, zato je upravljavci ne smejo zahtevati na zalogo oziroma brez ustrezne pravne podlage. Po mnenju IP za klasičen nakup ni razloga za posredovanje davčne številke, saj se davčna številka uporablja v zvezi z vsemi davki. Pri nakupu blaga načeloma ne nastane »davčno« razmerje, zato s tega vidika takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila potrebna.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati ustrezna in zakonita pravna podlaga. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

·privolitev (točka a)),

·sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

·zakonska obveznost (točka c)),

·zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

·izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

·zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Ob tem pa velja, da kljub temu, da bi upravljavec za določeno obdelavo osebnih podatkov zagotovil ustrezno in zakonito pravno podlago, mora v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov obdelovati le toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave. Načelo najmanjšega obsega podatkov namreč določa, da morajo biti (pod pogojem, da obstaja pravna podlaga) osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Davčna številka je enolični identifikacijski znak, ki posameznika nedvoumno določi, zato je upravljavci ne smejo zahtevati na zalogo oziroma brez ustrezne pravne podlage. Kot določa Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 33. členu, se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. IP ugotavlja, da v splošni pogodbi med posameznikom in podjetjem načeloma ne nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s plačevanjem storitve ne spreminja, zato s tega vidika takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila potrebna. Po mnenju IP tako pri klasičnem nakupu ni razloga za posredovanje davčne številke.

IP pri tem še pojasnjuje, da Splošna uredba v 13. in 14. členu določa dolžnost upravljavca, da posameznikom (pred samo obdelavo) zagotovi informacije glede obdelave njihovih osebnih podatkov. Informacije se pa morajo v vsakem primeru posamezniku zagotoviti na način, določen v 12. členu Splošne uredbe in sicer tako, da so podane na lahko dostopen način in predstavljene v jasnem in razumljivem jeziku, ki je prilagojen glede na tipičnega uporabnika njihovih storitev.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka