Jedro

Ker je bil postopek, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje, pravnomočno končan, je prvo sodišče pravilno odločilo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval. Toženčeva revizija, ki je izredno pravno sredstvo, ne vpliva na dejstvo pravnomočno končanega postopka o rešitvi predhodnega vprašanja.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka.

II. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je sklenilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje, poleg tega pa je zavrglo odgovor na tožbo. Z izpodbijano zamudno sodbo je razsodilo, da je toženec dolžan izprazniti nepremičnine parc. št. 673 k. o. X ter odstraniti iz posameznih prostorov določene stvari, razvidne iz III. točke izreka, in te prostore izročiti tožniku. Tožencu je naložilo tudi, da izprazni nepremičnine parc. št. 656 k. o. X, zlasti brunarico na P., ter jih prazne oseb in stvari izročiti v posest tožniku. Tožencu je tudi naložilo, da se je dolžan vzdržati vsakovrstnih posegov v nepremičnine tožnika, parc. št. 656, 673, 650/259, 674/1 in 666/1, vse k. o. X, predvsem pa je dolžan opustiti vsakršno uporabo, pašo, košnjo in sečnjo.

2. Zoper navedeno odločbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da ima pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka suspenzivni značaj. Sodišče zato ni moglo izdati zamudne sodbe pred pravnomočnostjo tega sklepa. Izdana zamudna sodba zato sega še v fazo prekinitve postopka, v času prekinitve postopka pa sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče je tožencu z izdajo zamudne sodbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka tudi onemogočilo uveljaviti ugovore zoper nadaljevanje postopka. Sodišče je storilo bistveni kršitvi določb postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, poleg tega pa tudi kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. Po izteku roka za odgovor na tožbo so nastopila nova pomembna dejstva in okoliščine, ki sodišču preprečujejo, da nadaljuje s postopkom. Toženec je v pravdi I P 147/2008 vložil revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, zato bi moralo prvo sodišče prekiniti postopek vsaj do odločitve o reviziji. 24. 1. 2012 je umrl oče pravdnih strank, toženec pa v zapuščinskem postopku uveljavlja nujni dedni delež. Toženec bo uveljavljal tudi izločitev dela premoženja iz zapuščine, ki ustreza prispevku toženca k povečanju vrednosti kmetije. Toženec bo uveljavljal nujni delež v zapuščinskem postopku v naravi, v obliki lastništva na nepremičninah. Ker je toženec kot dedič po pokojnem očetu upravičen do lastninske pravice na parc. št. 673 k. o. X tožnik ni upravičen zahtevati izpraznitve in izročitve ter opustitve uporabe te nepremičnine.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je bil postopek, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje, pravnomočno končan, je prvo sodišče pravilno odločilo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval (drugi odstavek 208. člena ZPP). Toženčeva revizija, ki je izredno pravno sredstvo, ne vpliva na dejstvo pravnomočno končanega postopka o rešitvi predhodnega vprašanja. Tudi vse druge okoliščine, ki jih zatrjuje toženec (začetek zapuščinskega postopka po pokojnem očetu in toženčevo uveljavljanje nujnega deleža, toženčevo uveljavljanje dednopravnih in stvarnopravnih zahtevkov v zvezi z zapuščinskim postopkom), v ničemer ne vplivajo na dejstvo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval v skladu z 208. členom ZPP.

6. Pritožba zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima res odložni značaj (prvi odstavek 364. člena ZPP). Vendar pa se postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ne nadaljuje šele z dnem pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka, ampak po samem zakonu takoj, ko je prenehal razlog za prekinitev oziroma ko se pravnomočno konča postopek, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje (drugi in tretji odstavek 208. člena ZPP). V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 147/2008, v katerem je bilo obravnavano predhodno vprašanje za to pravdo, pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1939/2014 z dne 7. 1. 2015. Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti pravdne stranke. Ob izpolnjenih pogojih za nadaljevanje postopka je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka le procesno tehnične narave.

7. Ob izpolnjenem pogoju za nadaljevanje postopka (pravnomočno končan postopek o predhodnem vprašanju) lahko predstavlja izdaja zamudne sodbe še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka le relativno bistveno kršitev določb postopka (kršitev določbe prvega odstavka 364. člena ZPP). Za izdajo zamudne sodbe so bili izpolnjeni vsi pogoji po prvem odstavku 318. člena ZPP in toženec v pritožbi temu ne nasprotuje. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni bila storjena. Glede zatrjevane relativne bistvene kršitve določb postopka toženec ne pojasni, kako naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane zamudne sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), zato je njegov očitek o storjeni relativni bistveni kršitvi določb postopka neutemeljen. Sklicevanje na drugi odstavek 207. člena ZPP je neutemeljeno, ker je bila zamudna sodba izdana po pravnomočno končanem postopku o predhodnem vprašanju.

8. Neutemeljen je tudi očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Edini ugovor toženca zoper nadaljevanje prekinjenega postopka bi bil lahko le ta, da postopek o predhodnem vprašanju še ni pravnomočno končan (ob tem, da sodišče ne bi menilo, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec – drugi odstavek 208. člena ZPP). Ker toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, v nadaljevanju postopka (do izdaje zamudne sodbe) tudi ne more več navajati nobenih novih dejstev.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep in zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).