Jedro

Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.

Če tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100970/2010 z dne 21.7.2010 v prvem odstavku izreka za glavnico 9.688,76 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneskov 800,00 EUR za čas od 2.7.2010 dalje do plačila, 1.750,00 EUR za čas od 12.7.2010 dalje do plačila, 1.566,00 EUR za čas od 13.7.2010 dalje do plačila, 1.000,00 EUR za čas od 3.8.2010 dalje do plačila, 1.000,00 EUR za čas od 6.8.2010 dalje do plačila, 1.000,00 EUR za čas od 9.8.2010 dalje do plačila, 1.000,00 EUR za čas od 10.8.2010 dalje do plačila, 250,00 EUR za čas od 11.8.2010 dalje do plačila in 1.322,76 EUR za čas od 19.8.2010 dalje do plačila ter tožbo v tem delu zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka že v izvršilnem predlogu, vloženem na podlagi verodostojne listine, navedla oznako listine, znesek, zapadlost in dolžnika, zaradi česar naj bi bil zmoten zaključek sodišča, da v tožbi niso navedena dejstva, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, na podlagi katerega historičnega dogodka tožeča stranka vtožuje terjatev. Posledično je bil po stališču pritožnika nezakonit že sklep prvostopenjskega sodišča z dne 27.2.2012. 6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v izvršilni predlog ugotavlja, da je tožeča stranka (tedaj še upnik) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, pri čemer je navedla kategorijo verodostojne listine s šifro „4“. Ta kategorizacija verodostojne listine pa po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007 z dne 27.12.2007) pomeni, da gre za izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe. Tožeča stranka, kot izhaja iz izvršilnega predloga, je torej uveljavljala v izvršilnem postopku terjatve na podlagi petih izpiskov iz poslovnih knjig kot verodostojnih listin. Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.

7. Glede na to, da upniku predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, le-te v izvršilnem postopku niti ni potrebno priložiti (peti odstavek 41. člena ZIZ), navedbe v izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine pa so že glede na naravo izvršilnega postopka zelo skope, je bil po presoji pritožbenega sodišča povsem na mestu poziv prvostopenjskega sodišča v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku v sklepu z dne 27.2.2012, naj tožnik tožbo dopolni z navedbo dejanske podlage uveljavljane terjatve in predložitvijo dokazov zanje, da bi bila v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Če namreč tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov. Drugače povedano: z odločitvijo o tako neidentificiranem tožbenem zahtevku niti ne bi bilo jasno, o katerem zahtevku je sodišče sploh odločilo.

8. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je njegova tožba sklepčna. Sklepčnost tožbe je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka in pomeni, da iz tožbene trditvene podlage po materialnem pravu izhaja s tožbenim predlogom uveljavljana pravna posledica, medtem ko je popolnost tožbe z navedbo dejanske podlage tožbenega zahtevka šele predpogoj za presojo sklepčnosti tožbe (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1013/05-19 z dne 6.7.2006). Zato tudi ni podana izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče ne presojalo sklepčnosti zahtevka.

9. Ob povedanem se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkažejo za neutemeljene. Ker pritožnik neutemeljeno ni sledil pozivu prvostopenjskega sodišča k dopolnitvi tožbe po sklepu z dne 27.2.2012, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v petem odstavku 108. člena ZPP. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).