Jedro

Zaposlitev v tujini je pomembna okoliščina, ki tudi kaže na kraj dejanskega življenja, vendar ni edina in je nasproten dokaz možen.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 8.10.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi. Ugotovila je, da tožnik dela in živi v ZRN. Ker dejansko ne živi v Sloveniji, ne more pridobiti državljanstva Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92).

Tožnik v tožbi navaja, da je dejansko živel v Sloveniji že pred 23.12.1990 in tukaj tudi sedaj živi. V decembru 1990 je res odpotoval v ZRN, kjer se je želel zaposliti. Ker je ugotovil, da nima možnosti za zaposlitev, se je približno po enem mesecu vrnil domov. Tako kratko tožnikovo odsotnost ni moč razlagati, da dejansko ne živi v Sloveniji. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločbo izdala po skrajšanem postopku na podlagi 2. odstavka 141. člena zakona o splošnem upravnem postopku na podlagi uradnih podatkov in dejstev, ki izhajajo iz tožnikove vloge. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena citiranega zakona o državljanstvu (ZDS). Tožena stranka pravilno ugotavlja, da na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi.

Tožena stranka ugotavlja, da tožnik dela in živi v ZRN od 17.12.1990 dalje. To dejansko ugotovitev tožnik izpodbija in zatrjuje, da je že pred 23.12.1990 živel v Sloveniji, kjer tudi sedaj dejansko živi. Navedena tožbena trditev sodišču vzbuja dvom v ugotovljeno dejansko stanje, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na čem temelji ta odločilna dejanska ugotovitev. Z odgovorom na tožbo pa ni mogoče dopolnjevati razlogov izpodbijane odločbe. Obrazložitev mora biti navedena v odločbi, ker je samo tako omogočena kontrola, ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno (2. odstavek 209. člen ZUP). Tožena stranka v odgovoru navaja, da je izpodbijano odločbo izdala po skrajšanem postopku, vendar po oceni sodišča niso izpolnjeni pogoji za skrajšani postopek (2. odstavek 141. člena ZUP). O kraju dejanskega življenja se ne vodijo uradne evidence. V vlogi za sprejem v državljanstvo je res navedeno, da je tožnik zaposlen v Nemčiji. Zaposlitev v določenem kraju je pomembna, vendar ne edina okoliščina, ki kaže na kraj dejanskega življenja in je nasproten dokaz možen. Ta možnost pa tožniku v postopku ni bila dana. Zaradi kršitve pravil postopka je tako vprašljivo, ali so bistvene dejanske okoliščine v zadostni meri razčiščene (7., 142. in 143. člen ZUP).

V ponovnem postopku bo tožena stranka morala tožniku dati možnost sodelovanja v postopku in izvesti potrebne dokaze o tem, kje so potekale tožnikove osnovne življenjske aktivnosti v času plebiscita in po njem, na podlagi česar bo šele mogoče ugotoviti, kje tožnik dejansko živi. Ugotoviti bo zlasti morala, kje in s čim si tožnik služi sredstva za preživljanje, kje dejansko stanuje in če ima družino, kje živi le-ta. Glede teh okoliščin bo potrebno zaslišati tožnika, ki naj pojasni neskladje med navedbami v tožbi, da je v Nemčijo odpotoval v mesecu decembru 1990 zaradi zaposlitve, vendar se je vrnil že po enem mesecu, in navedbo v vlogi z dne 23.12.1991, da je zaposlen v Nemčiji. Navedene dejanske okoliščine tožena stranka lahko ugotavlja z vsemi dokaznimi sredstvi, ki jih predvideva ZUP. Tako ugotovljeno dejansko stanje mora biti razvidno iz odločbe s kratko presojo dokazov, na katerih temelji dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, zbrani dokazi pa morajo biti v spisu (2. odstavek 209. člena ZUP).

Ker so v postopku bila kršena pravila postopka, v posledici česar je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Pravila ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).