Jedro

Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.

Izrek

Pritožbi nasprotnega tožilca M. Š. se u g o d i in sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo nasprotno tožbo nasprotnega tožilca M. Š., ki jo je vložil zoper J. K. kot zasebnega tožilca, ker v skladu z II. odstavkom 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v takšnem primeru ni mogoče vložiti nasprotne tožbe. Sodišče prve stopnje nasprotne tožbe tudi ni moglo šteti za samostojno zasebno tožbo, saj jo je nasprotni tožilec vložil po preteku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni tožilec M. Š. po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje meni, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo to nasprotno tožbo. Postopek pred sodiščem prve stopnje, kjer je po prvotni zasebni tožbi zasebni tožilec J. K. in obdolženec M. Š., še ni končan. Zato obstaja možnost, da sodišče prve stopnje po končani glavni obravnavi ugotovi, da ne gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, kot se očita obdolženemu M. Š., temveč za kaznivo dejanje razžalitve. V tem primeru bi tako nasprotni tožilec, če bi se njegova nasprotna tožba zavrgla, ostal brez pravnega varstva. Sodišče prve stopnje bo moralo odločati o obeh tožbah na glavni obravnavi in v enotnem postopku, kakor to določa II. odst. 52. člena ZKP. Zato bo potrebno oba postopka združiti. Šele po odločitvi o zasebni tožbi, zlasti glede pravne opredelitve, bo mogoča ocena nasprotne tožbe ali prepozne zasebne tožbe.