Jedro

Sodišče druge stopnje je, na podlagi skupne ocene vseh listinskih dokazov, presodilo, da zatrjevani dogodki, ki jih sicer nasprotni udeleženec ne zanika, ne omogočajo zaključka, da nasprotni udeleženec izrečenih ukrepov ne spoštuje, ter da jih ni mogoče oceniti kot takšna, da bi lahko pri predlagateljici in pri otrocih še vedno vzbujala občutek ogroženosti in strahu.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep v točkah I in II spremeni tako, da glasi:

"Predlog za podaljšanje ukrepov prepovedi približevanja predlagateljice z dne 3. 7. 2025 se zavrne."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom podaljšalo ukrepe izrečene s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu V N 1/2025 z dne 21. 1. 2025 in s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, V N 1/2025 z dne 28. 5. 2025 in odločilo, da veljajo od 23. 7. 2025, od 21:15 ure dalje in trajajo šest mesecev, to je do vključno 23. 1. 2026 do 21:15 ure, ter da morebitna pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da v preostalem delu ostajata sklepa naslovnega sodišča V N 1/2025 z dne 21. 1. 2025 in 28. 5. 2025 nespremenjena (točka II izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče njegovi pritožbi ugodi in razveljavi prvostopenjski sklep. Meni, da je sodišče zmotno in neutemeljeno zaključilo, da njegova ravnanja še naprej pri predlagateljici in skupnih otrocih vzbujajo občutek strahu, nelagodja ali ogroženosti. Nikoli ni izkazoval kakršnekoli namere, da bi poskušal navezati stik s predlagateljico ali otroki. Vsa njegova ravnanja so bila v okviru njegovih rednih službenih dolžnosti povsem običajna in življenjsko potrebna. V nadaljevanju opisuje s strani predlagateljice očitana ravnanja, ki po njenem pomenijo kršitev prepovedi približevanja ter navaja, da ni šlo v nobenem primeru za namerna srečanja ali nedopustna približevanja, temveč za povsem naključne situacije, ki so posledica opravljanja njegovih službenih dolžnosti kurirja. Odločitev sodišča je nerazumna in neutemeljena. Sodišče je napačno ocenilo poročilo CSD in se oprlo na posamične opazke strokovne delavke, prezrlo pa je celotno sliko o ravnanju nasprotnega udeleženca ter njegovem odnosu do otrok. Navaja, da je predlagateljica sama vstopala z njim v kontakt preko elektronske pošte. Da bi se izognil vsakršni kršitvi izrečenih ukrepov, vsa pomembna vprašanja, povezana z otroki, ureja izključno po uradnih poteh. Tako je tudi podpisal vsa soglasja, ki so bila potrebna v zvezi z obveznostmi otrok. Izpostavlja odločitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v družinski zadevi, kjer je odločilo, da stiki med njim in otroki potekajo osebno vsak petek od 16.00 do 18.00 ure, tako da predlagatelj ali njegovi starši prevzamejo mladoletne otroke na domu matere in jih po zaključku stika vrnejo (sklep z dne 24. 1. 2025). Nadalje izpostavlja strokovno mnenje CSD z dne 17. 7. 2025, iz katerega izhaja, da so stiki še naprej smiselni in primerni, vendar brez nadzora CSD. Glede na povzete odločitve o izvajanju osebnih stikov meni, da je vsebina izpodbijanega sklepa in sklepa v družinski zadevi kontradiktorna. Meni, da so okoliščine tako spremenjene, da podaljšanje ukrepov ni več zakonito in sorazmerno.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe in se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND. Subsidiarno, na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND se uporablja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6.S sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, z dne 21.1.2025, v zvezi s sklepom z dne 28.5. 2025, so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi prepovedi približevanja na razdaljo krajšo od 200 metrov predlagateljici ter petim mladoletnim otrokom udeležencev na naslovu bivanja predlagateljice in otrok, osnovni šoli ter vrtcu, ki ju otroci obiskujejo ter prepoved nadlegovanja predlagateljice po komunikacijskih sredstvih, z veljavnostjo 6. mesecev, to je do 23.7.2025. Prepovedi niso veljale za primer izvajanja osebnih stikov očeta z otroki.

7.Predlagateljica je podala predlog za podaljšanje ukrepov dne 4.7.2025, s trditvijo, "da nasprotni udeleženec sicer ne navezuje z njo in z otroki neposrednega stika niti se jim ne približuje, vendar pa posamezna njegova ravnanja, (v predlogu jih opisuje), kažejo na to, da k temu teži, pri čemer jih s tem vznemirja. Še vedno občutijo hud strah in se počutijo ogrožene."

8.Sodišče druge stopnje je v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1) ter v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca utemeljujejo podaljšanje izrečenih ukrepov.

9.ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji, katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da si zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa, je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja1. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa.

10.Pritožba kot bistveno izpostavlja, da je so bila vsa njegova gibanja na območju, kjer predlagateljica živi, oziroma v bližini šole in vrtca opravljena izključno zaradi izvrševanja službenih nalog kurirja, enako velja za dogodek na bencinskem servisu. Navaja, da s temi dogodki ni kršil izrečenih ukrepov ter, da zgolj subjektivno doživljanje predlagateljice ne zadošča za podaljšanje izrečenih ukrepov. Nadalje pritožba graja napačno oceno poročila Centra za socialno delo (CSD) o izvajanju nadzorovanih stikov, napačno oceno sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 24. 1. 2025, Strokovnega mnenja CSD z dne 17. 7. 2025 ter dejstva, da se je kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu I K 21235/2025 pravnomočno zaključil z zavrnitvijo obtožbe zoper njega, da je zoper predlagateljico storil kaznivi dejanji grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika.

11.Sodišče prve stopnje je ugotavljalo ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je treba, zaradi preprečitve nasilja v družini, podaljšati izrečene ukrepe, vendar je po mnenju sodišča druge stopnje zmotno presodilo, da dogodki, ki jih zatrjuje predlagateljica, in ki naj bi izhajali iz Poročila Policijske postaje Slovenj Gradec z dne 11. 7. 2025 in izjav prič, potrjujejo, da nasprotni udeleženec izrečenih ukrepov ne spoštuje. Sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec neposrednih stikov s predlagateljico sicer ne navezuje, vendarle pa "se giblje na krajih, za katere ve, da se nahajajo mladoletni otroci ali predlagateljica in katerim bi se lahko izognil, ne glede na službo, ki jo opravlja". Sodišče je nadalje izpostavilo pomembnost subjektivnih občutkov žrtve in zaključilo, da zatrjevana ravnanja pri predlagateljici in otrocih še vedno vzbujajo občutke strahu in ogroženosti.

12.Sodišče druge stopnje je, na podlagi skupne ocene vseh listinskih dokazov, presodilo, da zatrjevani dogodki, ki jih sicer nasprotni udeleženec ne zanika, ne omogočajo zaključka, da nasprotni udeleženec izrečenih ukrepov ne spoštuje, ter da jih ni mogoče oceniti kot takšna, da bi lahko pri predlagateljici in pri otrocih še vedno vzbujala občutek ogroženosti in strahu. Ravnanja nasprotnega udeleženca, "da je imel parkirano kombinirano vozilo dostavne službe GLS, pri kateri je zaposlen, v bližini vrtca, nadalje, da se je s tem službenim vozilom peljal mimo naslova, kjer živi predlagateljica, da ga je videla, ko je sedel v parkiranem vozilu dostavne službe GLS pred blokom, da je prišel v bencinski servis, ko je bila na blagajni predlagateljica ter, da je šel mimo javne terase, na kateri je z družbo sedela predlagateljica", je po oceni sodišča druge stopnje potrebno oceniti skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi ter konkretnimi okoliščinami v zadevi. Pri tem pa je potrebno pritrditi tudi pritožbi, da narava dela kurirja dostavne službe nedvomno zahteva gibanje po celotnem območju občine, v kateri udeleženca prebivata. Relevantna okoliščina je tudi, da so se dogodki, s katerimi predlagateljica utemeljuje podaljšanje ukrepov, zgodili v mesecu marcu ali aprilu, maju, juniju, ter zadnji 4. 7. 2025. Predlagateljica je te dogodke na policijski postaji prijavila šele 11. 7. 2025. Tudi to ne potrjuje njenih trditev, da so ta dejanja pri njej izzvala občutke ogroženosti in strahu, saj bi občutek ogroženosti, življenjsko izkustveno, povzročil drugačno ukrepanje predlagateljice.

13.Nadalje je ta ravnanja potrebno oceniti tudi ob upoštevanju dejstva, da je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu v postopku varstva koristi otrok dne 24. 7. 2025 začasno določilo stike nasprotnega udeleženca s štirimi mladoletnimi otroki v obliki osebnih stikov, in sicer na način, da bodo potekali vsak petek od 16.00 do 18.00 ure, tako, da predlagatelj ali njegovi starši mladoletne otroke prevzamejo na domu matere in jih ob koncu stika tam tudi predajo. Iz poročil CSD izhaja, da je CSD že tekom postopka nadzoroval stike, ki so najprej potekali kot nadzorovani stiki ter o tem tudi podal mnenje oziroma poročilo z dne 15. 5. 2025, iz katerega izhaja, da so otroci stike dobro sprejeli in da so stiki potekali v prijetnem ozračju, da otroci iščejo pozornost očeta. Zato je pritrditi pritožbi, da je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa iz tega poročila izpostavilo le posamezna opozorila strokovnih delavk glede ustrezne verbalne komunikacije, celoten kontekst poročila pa je mogoče oceniti kot ugoden za vzpostavitev stikov, ki so otrokom v korist. To potrjuje tudi v nadaljevanju sprejeta odločitev sodišča, da stiki potekajo osebno.

14.Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izpostavilo, da pravnomočno zavrnjena obtožba zoper nasprotnega udeleženca glede storitve kaznivega dejanja grožnje zoper predlagateljico, z dne 4.7.2025 , ne pomeni, da sodišče v postopku ZPND ne bi odločilo o tem, da še vedno obstajajo razlogi za podaljšanje že izrečenih ukrepov približevanja. Vendarle pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da na podlagi natančne in celovite dokazne ocene vseh ugotovljenih okoliščin ni verjetno izkazana nevarnost, da bo predlagateljica, v primeru odsotnosti ustrezne zaščite, izpostavljena nepredvidljivim dejanjem nasprotnega udeleženca. Ni namreč sporno, da živita predlagateljica in nasprotni udeleženec vsak na svojem naslovu, da se je torej nasprotni udeleženec umaknil iz družinskega okolja. To pomeni, da znotraj družine več ne more prihajati do dejanj, ki so bila podlaga za izrek prvotnega ukrepa, da je torej ukrep dosegel svoj namen. Nasprotni udeleženec nima podlage niti razloga, da bi vstopal v predlagateljičino stanovanje. Predaja otrok, ko bo oče izvajal osebne stike, ko bo torej prišel po svoje otroke in jih pripeljal nazaj k k materi, se lahko izvede pred stanovanjem, kjer predlagateljica živi. Dejstva, da se v času veljavnosti izrečenih ukrepov nasprotni udeleženec ni vzpostavljal neposrednih stikov s predlagateljico, da več ne živijo v družinski skupnosti, da je oče nadzorovane stike uspešno izvrševal, in da sedaj se izvajajo osebni stiki, dokazujejo, da so izrečeni ukrepi vendarle zalegli.

15.Glede na obrazloženo je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za podaljšanje ukrepov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a ZPND in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Tomaž Pavčnik, Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten 2/2012.

2Sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 12/2025, z dne 24.7.2025 - priloga C

3Priloga B2.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 135, 135/1, 135/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.