Jedro

Če se je kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo izvrševalo tako, da se je prevoz prebežnikov opravljal ponoči z osebnimi vozili, v katerih je bilo več oseb, kot to iz razloga varnosti dovoljujejo cestnoprometni predpisi, je bilo s tem ogroženo zdravje in tudi življenje tujih državljanov.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega M.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 11.12.2000 zoper M.L. odredil pripor po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom, da je storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ.

Pritožbo zagovornika obdolženega M.L. zoper navedeni sklep je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom z dne 14.12.2000 zavrnil kot neutemeljeno.

Zagovornik obdolženca je zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, saj meni, da izpodbijana sklepa nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Vložnik navaja, da izpodbijani sklep preiskovalnega sodnika ne vsebuje razlogov o tem, kako naj bi bila ogrožena varnost in življenje ljudi, ki ilegalno vstopajo v našo državo. Izpodbijani sklep senata je te razloge, ki naj bi narekovali odreditev pripora, razširil še na varnost za premoženje ljudi. Tudi ta sklep po oceni vložnika nima razlogov o tem, na kakšen način naj bi bila ogrožena varnost ljudi, še manj pa njihovega premoženja, zato je podana kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijana sklepa razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz samega opisa dejanja, ki se očita obdolženemu M.L., je razvidno, da se je prevoz prebežnikov izvajal ponoči z osebnimi vozili, pri čemer je bilo v enem vozilu več oseb, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi iz razloga varnosti. Iz izpovedbe enega od prebežnikov, Š.P., je razvidno, da so prebežniki na ta prevoz čakali 10 ur v gozdu, med njimi sta bila tudi dva otroka. Pri begu pred policijo je voznik prebežnike na avtocesti nagnal iz vozila. V vozilu je ostala njihova prtljaga.

Iz navedenega je razvidno, da se je kaznivo dejanje, katerega je utemeljeno osumljen obdolženi M.L., izvrševalo ne glede na varnost tako za premoženje kot zdravje prebežnikov. Pravilno sodišče v izpodbijanih sklepih ugotavlja, da se z dejanji, zaradi kakršnega teče kazenski postopek zoper obdolženega M.L., ogroža zdravje pa tudi življenje tujih državljanov, ki vstopajo v našo državo ilegalno ali na enak način preko nje prehajajo v druge države.

Vrhovno sodišče glede na navedene okoliščine, ki so bile vse ugotovljene in navedene v kazenskem spisu v času izdaje izpodbijanih sklepov, ocenilo, da so razlogi izpodbijanih sklepov o tem, da bi bila lahko s ponavljanjem kaznivih dejanj po 311. členu KZ ogrožena varnost ljudi, utemeljeni, zato uveljavljana kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Na podlagi ugotovitev, da ni podana kršitev zakona, ki jo uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določilom člena 425. ZKP zavrnilo.