Jedro

Z ugovorom, da je razneslo tri pnevmatike iz prejšnje pošiljke, bi dolžnik zoper plačilo v tem postopku vtoževanih (očitno brezhibnih) pnevmatik lahko uspel le, če bi postavil ustrezen pobotni ugovor (napr. iz naslova odškodnine).

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 218.722,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je dne 6.1.2000 pri upniku prevzel štiri pnevmatike, ker z upnikom ni imel poravnanih računov, saj je 15.9. prek H... kompenziral deset tovornih pnevmatik, od katerih mu je v roku dveh mesecev tri razneslo. Dne 6.1.2000 vzete štiri pnevmatike bo plačal, ko bo rešena reklamacija treh pnevmatik, ki jih je razneslo. Upnik je na ugovor odgovoril ter prerekal dolžnikove navedbe, predlagal zavrnitev ugovora in priglasil stroške. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni obrazložen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Dolžnik v ugovoru smiselno zatrjuje, da pnevmatik, katerih plačilo upnik terja z računom v prilogi A4, noče plačati, dokler ne bo rešena reklamacija v zvezi s prej nabavljenimi pnevmatikami. Takšen ugovor ni upošteven, saj dolžnik niti ne trdi, da bi bilo z dne 6.1.2000 nabavljenimi pnevmatikami kaj narobe, kar bi lahko bil relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 500. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te ugovore bi dolžnik lahko uspešno uveljavljal zoper plačilo desetih pnevmatik iz prejšnje pošiljke, od katerih naj bi tri razneslo, medtem ko bi z ugovorom zoper plačilo v tem postopku vtoževanih (očitno brezhibnih) pnevmatik lahko uspel le, če bi postavil ustrezen pobotni ugovor. Dolžnikove ugovorne navedbe so povsem nekonkretizirane, saj niti ne pove, koliko naj bi bile vredne tri raznešene pnevmatike, zato jih nikakor ni mogoče šteti kot pobotni ugovor v smislu prejšnjih izvajanj. S tako pavšalnimi ugovornimi trditvami dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Upniku stroški za odgovor na ugovor ne gredo, ker je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine enostransko sredstvo dolžnika, na katero v zakonu ni predviden odgovor (prim. 62. čl. ZIZ). Dolžnikov ugovor je bil upniku poslan zgolj zaradi obvestila.