Jedro

Tožeča stranka je bila kot upravnik te večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.

Tako da sklenjena Pogodba pa učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 186,66 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod točko I. izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 129940/2017 z dne 4. 1. 2018 vzdržalo v točki 1. in 3. v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 731,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 81,35 EUR od 21. 12. 2017 dalje do plačila, od zneska 92,01 EUR od 21. 1. 2017 dalje do plačila, od zneska 53,26 EUR od 26. 2. 2017 dalje do plačila, od zneska 31,08 EUR od 26. 3. 2017 dalje do plačila, od zneska 58,96 EUR od 27. 4. 2017 dalje do plačila, od zneska 52,61 EUR od 27. 5. 2017 dalje do plačila, od zneska 59,92 EUR od 24. 6. 2017 dalje do plačila, od zneska 58,79 EUR od 21. 7. 2017 dalje do plačila, od zneska 56,01 EUR od 22. 8. 2017 dalje do plačila, od zneska 61,95 EUR od 22. 9. 2017 dalje do plačila, od zneska 62,55 EUR od 24. 10. 2017 dalje do plačila, od zneska 62,68 EUR od 25. 11. 2017 dalje do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2018 dalje do plačila, pod točko II. izreka pa je še razsodilo, da tožena stranka nosi stroške pravdnega postopka tožeče stranke.

2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka (v nadaljevanju: toženka), ki sodbo izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da izpodbijana sodba temelji na netočnih in nepopolnih podatkih tožeče stranke. Trdi, da so zneski za ogrevanje zaračunani neupravičeno, da ni res, da je pri zapisu A. na računih za stroške ogrevanja prišlo do napake, kot neresničen pa označi tudi zaključek, da je te storitve opravil drug izvajalec in da so zaračunane iz tega razloga. V zvezi s to pritožbeno navedbo še pojasnjuje, da je ta drugi izvajalec od prejšnjega upravnika B. d.o.o. in sicer družba C. Meni, da je ta podatek znan tudi priči D. D., ki ga označi kot nezanesljivo pričo. Navaja še, da so imeli etažni lastniki sklenjeno pogodbo za ogrevanje glede družbe C. s prejšnjim upravnikom B. d.o.o. in ne z novim upravnikom, t.j. tožečo stranko. Ob zaključku pritožbe pa še izpostavlja, da je policijska revizija prejšnjega upravnika B. d.o.o. trajala tri leta, predolgo. Meni še, da ima sodišče dostop do listin, sama pa listin nima. Kot dokaz k pritožbi pa prilaga listino, kopijo poročila družbe C. o stroških za toploto za leto 2009/2010. 3. Tožeča stranka je na pritožbo toženke odgovorila, v odgovoru se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša še stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba toženke ni utemeljena.

5. Sodbe v sporih majhne vrednosti, kakršna je tudi predmetna, je po določbi 1. odstavka 458. člena ZPP mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar so bile stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje1 tudi izrecno poučene. Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišče prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče preizkuša glede na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, na katere je vezano. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po ugovoru toženke zoper izdani sklep o izvršbi pa nadaljeval v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu ..., zoper toženko kot etažno lastnico na tem naslovu zahtevala plačilo stroškov upravljanja, obratovanja, vzdrževanja, urejanja okolja, gradbenih in drugih popravil na večstanovanjski stavbi, pa tudi stroškov vodenja rezervnega sklada in sredstev rezervnega sklada, ki jih je toženki zaračunala v obdobju od decembra 2016 do novembra 2017 na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju navedene večstanovanjske stavbe št. 139/16 z dne 29. 4. 2016 (v nadaljevanju: Pogodba), ki so jo podpisali etažni lastniki te večstanovanjske stavbe, ki imajo več kot 50% solastniški delež.

7. Pritožbene navedbe toženke, da je bil drugi izvajalec storitve ogrevanja družba C., ki je bil izvajalec ogrevanja prejšnjega upravnika, da so imeli etažni lastniki sklenjeno pogodbo za ogrevanje glede družbe C. s prejšnjim upravnikom B. d.o.o. in ne z novim upravnikom, t.j. tožečo stranko ter pritožbi priložen dokaz, t.j. kopija poročila družbe C. o stroških za toploto za leto 2009/2010 (B13) in tudi sicer povsem nekonkretizirano predlagani dokazi z listinami, za katere toženka trdi, da z njimi ne razpolaga, sodišče pa bi po njenem mnenju lahko imelo dostop do njih, so v skladu s 337. členom ZPP nedopustne pritožbene novote, saj toženka v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, zakaj teh dejstev ni mogla navajati in dokazov predlagati brez svoje krivde pravočasno že v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče pri odločanju o njeni pritožbi ne more upoštevati.

8. S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na netočnih in nepopolnih podatkih tožeče stranke ter s pritožbenimi navedbami, da ni resnična ugotovitev, da je pri zapisu A. na računih v zvezi s stroški ogrevanja prišlo do napake ter da je te storitve opravil drug izvajalec, pa toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je v postopku v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri svoji odločitvi o pritožbi toženke.

9. Enako velja tudi za njeno pritožbeno navedbo, da priča D. D. ni zanesljiva priča, saj je tudi ta pritožbena navedba, s katero toženka dejansko ponuja lastno dokazno oceno tega izvedenega dokaza in z njo izpodbija oziroma kritizira dokazno oceno sodišča prve stopnje, dejanske narave in posledično predstavlja v postopku v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

10. Kot izhaja iz razlogov sodbe, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku2 ugotovilo naslednja dejstva, na katera je vezano tudi pritožbeno sodišče: - da toženka ni plačala računov, ki jih je izdala tožeča stranka v obdobju od decembra 2016 do novembra 2017 v skupni višini 731,17 EUR in se nanašajo na večstanovanjsko stavbo na naslovu ..., - da je bila tožeča stranka kot upravnik te večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež, - da sklenjena Pogodba učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov, - da toženka ni dokazala, da je tožečo stranko kot upravnika izbral prejšnji upravnik, - da toženka ni izkazala nevestnega ravnanja tožeče stranke pri prevzemu sredstev rezervnega sklada, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožeča stranka naredila kaj premalo za prenos sredstev rezervnega sklada, čeprav so bile pri tem težave, - da toženka ni niti trdila, da bi prišlo zaradi nevestnega ravnanja tožeče stranke (upravnika) predhodno do odstopa od pogodbe z upravnikom (tožečo stranko), odstop pa je mogoče doseči le z odločitvijo, sprejeto z ostalimi etažnimi lastniki, - da toženka ni dokazala, da od tožeče stranke in tudi od prejšnjega upravnika ni prejela potrebnih informacij, s katerimi bi lahko nadzirala poslovanje upravnika, - da je problem s toženko, ki z nikomer ne komunicira in ne sodeluje pri sestankih etažnih lastnikov, - da je tožeča stranka izkazala, da med njo in toženko obstaja veljavno pravno razmerje, na podlagi katerega utemeljeno zahteva izpolnitev obveznosti, ki iz njega izhajajo, - da toženka razen glede ogrevanja ni podala konkretiziranih ugovorov glede višine stroškov, ki so predmet tega tožbenega zahtevka, le-ti pa so v celoti potrjeni z računi in izpisom odprtih postavk, zato je sodišče prve stopnje stroške upravljanja, obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada po višini štelo za dokazane, - da je pri zapisu A. na računih pri stroških ogrevanja kot izvajalca storitev ogrevanja prišlo do napake, kar je tožeča stranka popravila in se opravičila, te storitve pa je opravil drug izvajalec, zato so zaračunane (v višini, kot izhaja iz računov tožeče stranke), - da je tožeča stranka izkazala materialno pravno upravičenje tudi glede zahtevka za plačilo sredstev rezervnega sklada, saj so etažni lastniki s Pogodbo (4. člen) izrecno prenesli na upravnika (tožeča stranka) svoje materialno pravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad od morebitnega neplačnika, torej pravico, da upravnik v svojem imenu za etažne lastnike zahteva plačilo terjatve v ustreznem sodnem postopku izterjave.

11. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o dolžnosti izpolniti obveznosti (9. člen) ter določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) o določitvi upravnika kot posla rednega upravljanja (49. člen in 25. člen), o veljavni sklenitvi pogodbe o upravljanju (53. člen) in o odstopu od pogodbe z upravnikom (60. člen v povezavi z 49. členom). Materialno pravno podlago za odločitev pa v tej zadevi predstavljajo tudi določila sklenjene Pogodbe. Navedeno materialno pravno podlago za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka pa je sodišče tudi pravilno uporabilo glede na ugotovljena dejstva, kar vse je tudi natančno obrazložilo v točkah od 14. - 25. izpodbijane sodbe. Na vse te razloge sodišča prve stopnje se zaradi njihove pravilnosti v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče. 12. Ker ni sporno, da toženka svojih obveznosti po zapadlih računih, ki so predmet tega pravdnega postopka, ni plačala, je pa s tožečo stranko na podlagi sklenjene Pogodbe, ki učinkuje tudi zoper njo, v veljavnem pravnem razmerju, na podlagi katerega je tožeča stranka od nje utemeljeno zahtevala izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz tega pravnega razmerja, je ob uporabi 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost ter 239. člena OZ, ki določa, da je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi, pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen tako po temelju kot tudi po višini. V skladu s 1. odstavkom 299. člena v zvezi z 378. členom OZ pa je tožeča stranka zaradi neplačila računov upravičena od toženke terjati tudi zakonske zamudne obresti od naslednjega dne po dnevu zapadlosti do plačila. Toženka je dolžna tožeči stranki poravnati tudi potrebne izvršilne stroške v višini 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2018 (t.j. od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi) dalje do plačila v skladu s 5. odstavkom 38. člena ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.

13. Zaradi vsega navedenega je tako povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I. izreka, da v skladu s 3. odstavkom 436. člena ZPP sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 129940/2017 z dne 4. 1. 2018 ostane v celoti v veljavi tako v delu, v katerem je bilo naloženo plačilo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot tudi v delu glede plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 130,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2018 dalje do plačila.

14. Toženka stroškovne odločitve vsebinsko ne izpodbija, veže jo le na morebitni uspeh s pritožbo. Ker glede na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari toženka s pritožbo ni uspela, je posledično neutemeljena tudi njena pritožba zoper stroškovni del odločitve sodišča prve stopnje (točka II. izreka).

15. Pritožba toženke zoper izpodbijano sodbo je glede na vse obrazloženo neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, ki kakšnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo, kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo v skladu s 353. členom ZPP.

16. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP tožeči stranki povrniti vse njene v skladu s 155. členom ZPP in določili veljavne Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) potrebne pritožbene stroške in sicer: 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo po Tarifni številki 21/1 OT, 5 točk za 2% materialnih stroškov po 3. odstavku 11. člena OT in 33,66 EUR za stroške plačila DDV po 2. odstavku 12. člena OT, tako da skupaj znašajo potrebni pritožbeni stroški tožeče stranke za odgovor na pritožbo toženke, upoštevaje vrednost točke po OT v času odmere stroškov 0,60 EUR, 186,66 EUR, ki jih je toženka dolžna tožeči stranki povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 8-dnevnega roka.

1 Primerjaj točko 11. vabila stranki na pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti z dne 24. 12. 2019, točko 10. obvestila o preklicu pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ter ponovnega vabila stranki na pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti z dne 10. 3. 2020, točko 10. obvestila o preklicu pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ter ponovnega vabila stranki na pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti z dne 12. 3. 2020 in točko 11. vabila stranki na pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti z dne 27. 5. 2020. 2 Dokazi, ki jih je sodišče v tem postopku izvedlo, so navedeni v točki 8. obrazložitve izpodbijane sodbe.