Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 289/2012

ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.289.2012 Gospodarski oddelek

prodaja poslovne celote pravica ločitvenih upnikov prodajna vrednost stečajne mase splošna in posebna stečajna masa
Višje sodišče v Ljubljani
2. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.

Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se o prodaji v sklepu navedenih nepremičnin odloči tako, da se v izreku sklepa navedene nepremičnine prodajo kot poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, in sicer z zavezujočim zbiranjem ponudb z izhodiščno ceno v višini 2.263.850,00 evrov z varščino v višini 10 odstotkov izhodiščne cene.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče cenitve ni objavilo. Prav tako v sklepu ni obrazloženo, zakaj naj bi v izreku sklepa navedene nepremičnine predstavljale poslovno celoto, pri čemer bi poslovno celoto lahko predstavljali le nepremičnini, na katerih se nahaja hotel G. ter parkirišče, ostale nepremičnine pa temu podjemu ne služijo. S prodajo posameznih nepremičnin pa bi bilo možno doseči višjo ceno. V podjetju pa se nahajajo tudi premičnine, ki so last upnika kot izločitvenega upnika in jih ni mogoče odstraniti iz nepremičnin, poleg tega pa so bile tudi ocenjene kot del nepremičnin, ki se prodajajo. Pooblaščeni cenilec bi moral izdelati oceno vrednosti za vsako premoženje, ki sestavlja poslovno celoto, posamezne vrednosti pa bi se morale nahajati tudi v sklepu o prodaji. Znesek kupnine, ki se nanaša na premičnine upnika, ki so neločljivi del nepremičnin, bi namreč moral biti nakazan neposredno izločitvenemu upniku. Na posameznih nepremičninah obstajajo tudi ločitvene pravice, zato bi iz sklepa morali biti razvidni zneski kupnine za posamezne nepremičnine, upniku pa so kršene tudi pravice iz 345. člena ZFPPIPP. V nepremičnine pa so vgrajene tudi premičnine, ki ne spadajo v podjem stečajnega dolžnika, temveč družbe G. d.o.o. -v stečaju, v stečajnem postopku nad to družbo pa je bila upniku priznana izločitvena pravica na teh premičninah, katerih vrednost tudi ni ocenjena.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je predlog za prodajo podal že 9. 6. 2012, na zahtevo sodišča pa ga je pojasnil in dopolnil. Cenitve je tudi sam poslal upniku, čeprav so se nahajale v spisu. Predmet prodaje je premoženje stečajnega dolžnika, in to le tisto, ki je del stečajne mase. Upnik je bil seznanjen s prodajnimi nameni upravitelja. Upravitelj pa se strinja z upnikovimi pomisleki o prodaji premoženja kot poslovne celote, tak pomislek je imelo tudi prvostopenjsko sodišče, nanj pa je odgovoril. Gre za tržni razmislek, ob neuspehu prodaje pa ostane še prodaja po posameznih delih. S predlagano prodajo pa bi lahko dosegli boljši finančni učinek. Pritožnik pa nima najboljših možnosti za poplačilo celotnih terjatev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je stečajni upravitelj 9. 6. 2012 vložil vlogo, ki jo je sicer poimenoval kot predlog prodaje premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote, v katerem pa je navedel, da pošilja predlog vabila k dajanju zavezujočih ponudb za odkup premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote, pri čemer se cenilni zapisniki že nahajajo v stečajnem spisu, priloženo pa je tudi vabilo za dajanje ponudb. V vabilu k dajanju ponudb pa so kot poslovna celota navedene nepremičnine in premičnine (sredstva in oprema), pri čemer je upravitelj predlagal izhodiščno ceno v višini 2.527.094,00 evrov. Iz vsebine vloge višje sodišče ugotavlja, da ne gre za predlog prodaje, kot bi moral biti podan v skladu z določili ZFPPIPP, saj ne vsebuje niti razlogov za tak način prodaje. Na poziv prvostopenjskega sodišča, naj sporoči, ali nepremičnine predstavljajo poslovno celoto v smislu prvega odstavka 343. člena ZFPPIPP ali pa poslovno celoto predstavljajo le nepremičnine v katastrski občini X, je upravitelj odgovoril, da je predlog prodaje premoženja stečajnega dolžnika kot „poslovne celote“ podal na podlagi izkazanega interesa potencialnega kupca in da ocenjuje, da je z vidika vodenja stečajnega postopka takšen način prodaje najprimernejši. Na poziv sodišča pa je kasneje še dopolnil predlog oziroma vabilo k dajanju ponudb s potrebnimi podatki o nepremičninah, izrecno pa je navedel, da v ostalem ostaja predlog nespremenjen.

6. Upnik ima v pritožbi prav, ko trdi, da iz sklepa ne izhaja, zakaj naj bi v sklepu o prodaji navedene nepremičnine predstavljale poslovno celoto. Pri tem kaj takega ne izhaja niti iz predloga upravitelja. Ob tem višje sodišče še dodaja, da tudi ni obrazloženo, zakaj je prvostopenjsko sodišče kot poslovno celoto določilo le nepremičnine, ne pa tudi premičnine, ki jih vsebuje upraviteljev predlog, pri čemer je treba poudariti, da premičnine sploh niso opredeljeno navedene (šlo naj bi za sredstva in opremo). Vsekakor pa je v primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.

7. Iz spisa pa je tudi razvidno, da so glede nepremičnin, ki so predmet izpodbijanega sklepa, upniki prijavili ločitvene pravice (tudi pritožnik, končni seznam preizkušenih terjatev na r. št. 73), pritožnik pa je prijavil tudi izločitveno pravico na določenih premičninah (dodatni končni seznam preizkušenih terjatev na r. št. 83), glede katerih pritožnik, ker je to pravico uveljavljal po poteku roka za prijavo terjatev, uveljavlja plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo teh premičnin. Iz navedenega pa je jasno, da nepremičnine, ki so predmet ločitvene pravice, predstavljajo posebno stečajno maso, to premoženje pa je treba voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in od premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase (3. odst. 225. člena ZFPPIPP). Višje sodišče še posebej poudarja, da vsaka od nepremičnin predstavlja eno od posebnih stečajnih mas. Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP. Po tem načelu je treba v postopku zaradi insolventnosti vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nasprotuje zgoraj navedenim določbam o oblikovanju posebne in splošne stečajne mase, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil ZFPPIPP. Izhodiščna cena se namreč nanaša na vse nepremičnine skupaj, ne iz predloga ne iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, kolikšna je vrednost posameznih nepremičnin in s tem tudi vrednost posamezne posebne stečajne mase. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej. Ko pa predlog upravitelja in izpodbijani sklep vsebujeta le skupno izhodiščno ceno nepremičnin, pa na podlagi tako pomanjkljivih podatkov ne bo mogoče oblikovati posebnih stečajni mas v smislu 3. odst. 225. člena ZFPPIPP (primerjaj tudi sklep Cst 19/2011 z dne 16. 2 .2011, izdan v stečajni zadevi ST 853/2009 in objavljen na portalu AJPES, kjer je dosegljiv za vpogled).

9. Po določbi 1. odst. 327. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje. Kakšna je vrednost posameznih nepremičnin, ki so predmet prodaje, ne iz predloga upravitelja ne iz sklepa sodišča ni mogoče ugotoviti. Zgolj sklicevanje na oceno nepremičnin, ki jo je podal sodni cenilec A., in navedba skupne vrednosti nepremičnin, ne da bi se navedle konkretne vrednosti, ne zadostuje in predstavlja kršitev navedene določbe ZFPPIPP. Ob dejstvu, da gre v predmetnem primeru za prodajo premoženja, ki predstavlja poslovno celoto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo tudi do kršitve določbe 4. odst. 327. člena ZFPPIPP, saj v spisu ni zaslediti podatkov, ki jih kot podlago za določitev izhodiščne cene narekuje navedena določba.

10. Zaradi nepopolnih podatkov sodišče prve stopnje tudi ni moglo ugotoviti, kateri od ločitvenih upnikov bi po določbah 2. in 7. odst. 345. člena v zvezi s 3. odst. 332. člena ZFPPIPP morali podati mnenje ali soglasje s predlagano izhodiščno ceno. Ob tem je iz spisa razvidno, da sodišče prve stopnje tudi ni izpeljalo postopka v skladu s 345. členom ZFPPIPP o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Pritožba upnika, ki je hkrati tudi ločitveni upnik, da so mu kršene pravice iz 345. člena ZFPPIPP, je tako utemeljena. Upnik namreč niti ni bil pozvan k podaji mnenja ali soglasja k prodaji, pri čemer pa niti ni mogoče ugotoviti, ali je bilo to sploh potrebno, ker bi mogoče kupnina za posamezno posebno stečajno maso po odštetju stroškov prodaje iz zneska poplačila morebitnega drugega upnika predhodnega vrstnega reda zadostovala za celotno poplačilo pritožnikovih terjatev.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti zgoraj ugotovljene kršitve določb ZFPPIPP. Pri tem bo moral najprej upravitelj predložiti predlog za prodajo premoženja, ki bo vseboval vse potrebne podatke in razloge (tudi za prodajo kot poslovno celoto), oceno skupnega zneska stroškov v zvezi z unovčenjem posameznega dela premoženja in tudi oceno, kolikšen bo znesek posebne razdelitvene mase, ki bo predmet razdelitve, skupno izklicno ali izhodiščno ceno, vsekakor pa bo treba izvesti še postopek po 345. členu ZFPPIPP, če posamezna posebna razdelitvena masa ne bo zadoščala za poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ki imajo terjatve zavarovane z ločitveno pravico na posameznem premoženju.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia