5. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Majde Reich Scarabelli iz Ljubljane na seji dne 5. julija 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. točke 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica navaja, da je vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in nasl. - v nadaljevanju ZNZGP). Določba 8. točke 3. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) določa, da upravičenci do denacionalizacije niso tiste osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po navedeni določbi ZNZGP. V vseh drugih primerih naj bi imele osebe, ki so imele jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja na podlagi enega izmed predpisov oziroma načinov, navedenih v 3., 4. in 5. členu ZDen, pravico do denacionalizacije. Pobudnica zaradi izpodbijane določbe ne more uveljavljati denacionalizacije, čeprav naj bi bila v času podržavljenja jugoslovanska državljanka; premoženje naj bi ji bilo podržavljeno zgolj zato, ker je bila poročena z italijanskim državljanom. Pobudnica zato meni, da izpodbijana določba krši načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) v primerih, ko je bilo na omenjeni podlagi premoženje podržavljeno jugoslovanskemu državljanu.

2.V 3. členu ZDen je zakonodajalec taksativno določil zakone in druge predpise, ki so bili podlaga za podržavljenje, in s tem določil pravne temelje, na podlagi katerih prejšnjim lastnikom priznava pravico do denacionalizacije. Pri posameznih predpisih zakonodajalec izrecno izključuje posamezne določbe in določa, da denacionalizacije ni mogoče uveljavljati, če je bilo premoženje podržavljeno na njihovi podlagi. Tako je z izpodbijano določbo izključil primere podržavljenja po 7.a členu ZNZGP. Člen 7.a ZNZGP je v prvem odstavku določal, da se nacionalizirajo in v državno last preidejo vse nepremičnine, ki so last tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb, v drugem odstavku pa, da izgubijo lastninsko pravico na nepremičninah v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vsi jugoslovanski državljani, ki prestopijo v tuje državljanstvo.

3.Izpodbijano določbo je Ustavno sodišče že presojalo in z odločbo št. U-I-195/93 z dne 19. 6. 1997 (Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS VI, 92) presodilo, da ni v neskladju z Ustavo.

Ugotovilo je, da je določba 8. točke 3. člena ZDen v delu, ki izključuje 7.a člen ZNZGP iz pravne podlage za denacionalizacijo, glede na določbe 9. člena ZDen (te se nanašajo na jugoslovansko državljanstvo kot pogoj za uveljavljanje denacionalizacije) specialna določba, ki jo je zakonodajalec uzakonil v polju svoje proste presoje in pri tem ni prekršil načel pravne in socialne države (2. člen Ustave). V zvezi z neenakostjo glede upoštevanja jugoslovanskega državljanstva pa je Ustavno sodišče v citirani zadevi pojasnilo, da ZDen ne posega v legitimnost predpisov, ki so bili podlaga za urejanje državljanstva pred osamosvojitvijo Slovenije, in ne v pravna razmerja, ki so bila na njihovi podlagi realizirana.

Pojasnilo je tudi, da bi pobudnica nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi jih zagrešili upravni organi pri vodenju postopkov in pri izdaji odločb o nacionalizaciji premoženja, lahko uveljavljala le z zakonitimi pravnimi sredstvi. Zato je zatrjevanja pobudnice o kršitvi postopka in varstvu koristi njenih pravnih prednikov štelo kot pravno nerelevantna.

4.Ker pobudnica v sedaj obravnavani zadevi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na razloge, navedene v odločbi št. U-I-195/93.

5.V zvezi z navedbami o nepravilnosti samega podržavljenja, pa Ustavno sodišče tudi tokrat pojasnjuje, da morebitne nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi jih zagrešili upravni organi pri vodenju postopkov in pri izdaji odločb o nacionalizaciji premoženja, za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa niso relevantne. Pobudnica je za uveljavljanje morebitnih ugovorov nepravilnosti oziroma nezakonitosti odločitve o nacionalizaciji imela na voljo postopek s pravnimi sredstvi oziroma z izrednimi pravnimi sredstvi in po izčrpanju teh z ustavno pritožbo. Tudi v postopku denacionalizacije se namreč ne presoja zakonitosti odločbe, ki je bila podlaga za podržavljenje. V zvezi s tem Ustavno sodišče omenja odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-69/92 z dne 10. 12. 1992 (Uradni list RS, št. 61/92 in OdlUS I, 102) v delu, ki se nanaša na pojasnila v zvezi z uporabo 5. točke prvega odstavka 263. člena takrat veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86-p.b. - ZUP86). Novi Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP) pa za takšne primere določa ničnost upravne odločbe v 5. točki prvega odstavka 279. člena.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen