Jedro

Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče.

Obrazložitev

Tožeča stranka je proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila zneska 126,119.150 SIT in zaradi razveljavitve arbitražnega postopka pri Okrožnem sodišču. To sodišče pa se je s sklepom izreklo za stvarno in krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču. Menilo je, da je glede na določbo 2. točke 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) za odločanje v sporu, ki izvira iz področja zdravstvenega zavarovanja, pa tudi glede očitka kršitve pravil arbitražnega postopka, podana pristojnost socialnega sodišča. Delovno in socialno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo in je na podlagi 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je, da v sporni zadevi ne gre za spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja, za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali za spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje in da zato ni podana pristojnost socialnega sodišča. Predlog je utemeljen.

Po določbi 2. točke 5. člena ZDSS so socialna sodišča pristojna odločati v sporih iz zdravstvenega zavarovanja, če spori izvirajo iz pravic do in iz zdravstvenega zavarovanja, če so v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem in v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Iz navedb v tožbi ni razvidno, da bi bil spor začet zaradi kršitev katere od pravic do in iz zdravstvenega zavarovanja, v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali v zvezi s plačevanjem prispevkov zdravstvenega zavarovanja. Do spora je prišlo, ker stranki postopka nista bili soglasni glede osnov za izvajanje programa zdravstvenih storitev oziroma ker tožena stranka tožeči stranki s pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev ni bila pripravljena priznati takih postavk, kot jih je ta zahtevala. Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.

Za razsodbe pred razsodišči, kar ureja ZPP v členih od 486 a do 488, velja, da jih je možno izreči za neveljavne (člen 484 ZPP). Za odločanje o tožbi pa je pristojno odločati sodišče, ki bi bilo pristojno za spor na prvi stopnji, če ne bi bila sklenjena pogodba o razsodišču (tretji odstavek 475. člena ZPP). Ker je osnova spora pogodbeno razmerje (civilni oziroma gospodarski spor), je tudi za ta del odločanja podana enaka pristojnost, kot v osnovnem sporu.

Zato to sporno razmerje med strankama, po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ni socialni spor, ampak gre za gospodarski spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano socialno sodišče, ki odloča v socialnih sporih.

Ob upoštevanju določb 23. člena ZPP in določb 101./II. člena in prvega odstavka 115. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrožno sodišče. Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).