Jedro

Določila 73. člena ZSDU ni mogoče razlagati na način, da imajo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb obveznost sodelovanja v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb (SD KPD), temveč imajo zgolj to pravico in možnost. Če se eden od svetov delavcev odloči, da ne želi več sodelovati v SD KPD, ta odločitev ne more biti v škodo preostalim predstavnikom kapitalsko povezanih družb, ki sodelujejo v SD KPD. V nasprotnem primeru bi zgolj en svet delavcev kapitalsko povezanih družb lahko namerno ali nenamerno onemogočal povezovanje in ustanovitev SD KPD in s tem preprečil uveljavljanje te pomembne soupravljalske pravice, kar pa ni mogel biti namen zakonodajalca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se razveljavijo vsa volilna opravila na volitvah dne 19. 3. 2018 in same volitve delavskega direktorja drugega nasprotnega udeleženca, vključno s sklepom prvega nasprotnega udeleženca št. 311, sprejetim na 15. korespondenčni seji z dne 19. 3. 2018 ter da se razveljavita sklepa št. 309 in št. 310, sprejeta na 15. korespondenčni seji prvega nasprotnega udeleženca z dne 19. 3. 2018 (I. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da so predlagatelji dolžni v roku 15 dni povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu 1.713,54 EUR stroškov tega kolektivnega delovnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da so predlagatelji dolžni v roku 15 dni povrniti drugemu nasprotnemu udeležencu 1.713,54 EUR stroškov tega kolektivnega delovnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Drugi predlagatelj podaja pritožbo zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu drugega predlagatelja ugodi in naloži nasprotnemu udeležencu plačilo stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje vztraja pri analogni uporabi 8. člena Dogovora, saj je to določilo predvideno izključno za pravno situacijo ustanovitve sveta delavcev kapitalsko povezanih družb - SD KPD. Izpodbijana sodba tako temelji na zmotni pravni podlagi, saj se stranke tega kolektivnega delovnega spora o posledicah izstopa posamezne članice SD KPD niso dogovorile, kar pomeni, da bi moralo naslovno sodišče uporabiti pravila, ki urejajo sodelovanje delavca pri upravljanju, konkretno 73. člen ZSDU. Odločitev sodišča je pomanjkljivo obrazložena, in neustrezna je obrazložitev sodišču, da bi moral predlagatelj sprožiti postopek za izpodbijanje zakonitosti 8. člena Dogovora. 8. člen Dogovora je v nasprotju s kogentnim določilom 73. člena ZSDU. Neustrezna je obrazložitev sodišču, da bi moral predlagatelj sprožiti postopek za izpodbijanje zakonitosti 8. člena Dogovora, ki naj bi tako predstavljal materialno pravno podlago. Sodišče bi moralo veljavnost 8. člena Dogovora presojati v okviru predhodnega vprašanja, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Prvi nasprotni udeleženec je prenehal delovati oziroma ne more več sprejemati veljavnih sklepov. Svojo funkcijo lahko opravlja le, dokler so v njem zastopani predstavniki vseh družb. To pomeni, da bi na ta način večina odločalo o pravicah in obveznostih manjšine, ki s skupnim zastopanjem oziroma predstavljanjem več ne soglaša. SD KPD predstavlja izjemo in pogoje za njihov obstoj je potrebno razlagati restriktivno. Potrebno število, ki jih imenuje svet delavcev posamezne družbe je potrebno določiti skladno z velikostjo in številom članov sveta delavcev te družbe. Z izstopom predlagatelja iz SD KPD je slednji izgubil pravno sposobnost oziroma je prenehal. Drugi predlagatelj priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Drugi nasprotni udeleženec podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe predlagatelja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, drugemu predlagatelju pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V zvezi z 8. členom Dogovora o ustanovitvi sveta delavcev kapitalsko povezanih družb in sporazuma o njihovih pristojnostih ter dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju z dne 7. 12. 2017 - Dogovor drugi nasprotni udeleženec navaja, da naj bi bilo določilo 8. člena Dogovora predvideno izključno za situacijo ustanovitve SD KPD, kar pa je nesmiselno. Določilo je potrebno razlagati skladno z namensko razlago, in se torej ne nanaša zgolj na ustanovitev, temveč tudi na sam obstoj oziroma delovanje SD KPD. V primeru, da bi upoštevali zgolj ozko jezikovno razlago (nanašanje zgolj na ustanovitev), bi to pomenilo, da gre za določbo, ki ima le enkraten namen in je v svoji osnovi prehodne narave. Določba pa je uvrščena med materialne in ne prehodne določbe Dogovora, torej se jasno razlaga širše. Določbe Dogovora se uporabljajo za primere, ki sodijo v delovno področje tega sveta. Pritožnik navaja, da se v posledicah izstopa posamezne članice stranke tega kolektivnega spora naj ne bi dogovorile in bi zato moralo sodišče uporabiti 73. člen ZSDU. Izstop posamezne članice nima posledic, v kolikor preostali člani še vedno zastopajo najmanj dve tretjini zaposlenih v skupini A.. Tako niso utemeljene navedbe pritožnika glede potrebe po uporabi 73. člena ZSDU.

Glede domnevne pomanjkljive obrazložitve drugi nasprotni udeleženec navaja, da 8. člen Dogovora velja, saj predlagatelji niso sprožili ustreznih postopkov, potrebnih za izpodbijanje. Prav tako je prvi nasprotni udeleženec izrecno izpostavil, da pri sami ustanovitvi SD KPD ni sodeloval svet delavcev A. B., d. o. o., ki je v času podpisanega Dogovora že deloval. K Dogovoru je pristopil šele kasneje, kar pomeni, da ob ustanovitvi dejansko niso sodelovali oziroma bili vključeni vsi sveti delavcev. Vendar predlagatelji tega niso nikoli problematizirali oziroma oporekali ustanovitvi ter delovanju SD KPD. Na podlagi 73. člena in nadaljnjih členov ZSDU lahko KPD ustanovijo SD KPD in z Dogovorom med njimi določijo skupno število članov ter natančneje opredelijo pristojnosti SD KPD in vprašanja, ki sodijo v delovno področje tega sveta. Ravno to so tudi storili z Dogovorom. Tako obrazložitev sodišča ni v ničemer neustrezna oziroma pomanjkljiva. V predmetni zadevi gre za Dogovor o ustanovitvi SD KPD oziroma t. im. participacijski dogovor, ki ni klasična pogodba, temveč akt sui generis; ima namreč določene značilnosti klasične dvostranske obligacijske pogodbe, vendar ni taka pogodba v pravem pomenu besede. Sodišče je obrazložilo, da je na podlagi 52. člena ZDSS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje o relevantnih dejstvih ni sporno in ni drugih ovir za izdajo odločbe. Drugi nasprotni udeleženec opozarja, da sodišče odloča v pravdnem postopku skladno z 2. členom ZPP, to je v mejah postavljenih zahtevkov, predlagatelji pa niso zahtevali, da se ugotovi neveljavnost 8. člena participacijskega dogovora. Drugi predlagatelj tudi navaja, da je sodišče pri odločanju vezano le na URS in zakon (125. člen URS) oziroma t. i. pravila exceptio illegalis in bi moralo odločitev sprejeti na podlagi presoje ustrezne zakonske podlage. Sami predlagatelji definirajo omenjeni participacijski dogovor kot podzakonski predpis in ne pogodbo. Gre za pravni akt sui generis in ne podzakonski predpis.

Predlagatelj navaja stališče pravne teorije, da naj bi lahko že ustanovljeni SD KPD (svojo) funkcijo opravljal le, dokler so v njem zastopani predstavniki vseh družb. Prenehanje mandata predstavnikov, prenehanje enega od svetov delavcev ali odločitev enega od svetov, da v SD KPD ne bo več imel predstavnika, naj bi imelo za posledico prenehanja delovanja SD KPD. V nasprotnem primeru bi naj sicer večina odločala o pravicah in obveznostih manjšine. Predlagatelj tako navaja, da je z njegovim izstopom in izstopom ostalih predlagateljev SD KPD slednji izgubil pravno sposobnost oziroma prenehal in so torej vse nadaljnje odločitve (sklepi) vključno glede delavskega direktorja, neveljavni. Zgornje navedbe so neutemeljene oziroma nesmiselne, saj to ni v skladu z namenom zakonodajalca. Zgolj nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno sodišča še ne pomeni, da je prišlo do kakršnekoli kršitve. V zvezi s pravico do sindikalne svobode drugi nasprotni udeleženec navaja, da je SD KPD odločal v okviru svojega veljavnega mandata in poslovne sposobnosti. Drugi nasprotni udeleženec priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Prvi nasprotni udeleženec podaja odgovor na pritožbo drugega predlagatelja in navaja, da so predlog prvotno vložili trije predlagatelji in dne 16. 4. 2018 vložili tudi pritožbo. Sodišču prve stopnje je v skladu z napotili pritožbenega sodišča dne 28. 5. 2018 opravilo glavno obravnavo in opravilo tudi senatno sojenje. Prvi nasprotni udeleženec izpostavlja, da 52. člen ZDSS-1 opredeljuje imenovanje delavskega direktorja in ne volitve, pri čemer 70. člen Poslovnika prvega nasprotnega udeleženca določa, da na podlagi predlogov svet delavcev oblikuje zaprto ali odprto kandidatno listo. V primeru, če je kandidatov toliko, kolikor se jih voli pa so volitve javne, kakor je bilo v konkretnem primeru. Zaradi tega ni bila imenovana volilna komisija, temveč je bilo izjasnjevanje za oblikovanje predloga za imenovanje delavskega direktorja javno, izvedeno na korespondenčni seji, kar je ravno tako razvidno iz listin v spisu. Tako je sodišče prve stopnje brez nasprotovanja predlagateljev oziroma pooblaščencev na obravnavi dne 28. 5. 2018 v celoti odpravilo oziroma razrešilo dileme oziroma kršitve, zaradi katerih je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo.

Prenehanje mandata nekaterim članom SD KPD oziroma izstop manjšega števila svetov delavcev kapitalsko povezanih družb nima za posledico prenehanje delovanja SD KPD, kot to določa 8. člen Dogovora SD KPD. Vsebina dela sveta delavcev kapitalsko povezanih družb se uredi z dogovorom med svetom delavcev družb, kot je bilo v konkretnem primeru. Predlagatelji se sklicujejo na pravna stališče avtorja dr. Mežnarja iz leta 1993, kjer je zavzeto stališče, da lahko že ustanovljeni svet delavcev kapitalsko povezanih družb svojo funkcijo opravlja le, dokler so v njem zastopani predstavniki vseh družb. Novejša pravna teorija pa je nasprotna, kar je razvidno iz številnih člankov C.C., pri čemer je citirani avtor pravno mnenje z dne 26. 3. 2018 izdelal v okviru študijskega centra D.. Nasprotni udeleženec je tudi po vloženi pritožbi prejel odpravek sklepa prvega predlagatelja sveta delavcev družbe E. d. o. o. (torej bivšega predlagatelja), da svet delavcev družbe E. d. o. o. s 1. 6. 2018 ponovno pristopa k SD KPD v A., torej k prvemu nasprotnemu udeležencu. Poleg tega je prejel tudi sklep prvega prejšnjega predlagatelja SD A. - F. d. o. o., po katerem preklicuje sklep o izstopu iz SD KPD ter sklep, da podpira imenovanje G.G. za delavsko direktorico A. d. o. o. Poleg tega pa prvi nasprotni udeleženec navaja, da so zoper predsednika SD A. - H. d. o. o., torej drugega predlagatelja (pritožnika) člani SD pričeli ustrezne postopke zaradi samovoljnega ravnanja in vlaganja pritožbe brez sklepa sveta delavcev. Prvi nasprotni udeleženec priglaša pritožbene stroške postopka.

5. Pritožba drugega predlagatelja ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odločalo o predlogu treh predlagateljev (Svet delavcev A. - F. d. o. o., I.; Svet delavcev A. - H. d. o. o., I.; Svet delavcev E. d. o. o., I.) zoper dva nasprotna udeleženca (Svet delavcev kapitalsko povezanih družb v skupini A. d. o. o., I. in A. d. o. o. I.), pri čemer je sodišče prve stopnje že po zaključenem prvem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku dne 28. 5. 2018 prejelo umik predloga prvega in tretjega predlagatelja, pri čemer sta le-ta umaknila predlog z dne 27. 3. 2018 v celoti in sicer za ugotovitev nezakonitosti volitev delavskega direktorja v A. d. o. o. I. in ostalih sklepov sprejetih na 15. korespondenčni seji. Družba pooblaščenka je istega dne naslovno sodišče tudi obvestila, da ji je prvi predlagatelj preklical pooblastilo za zastopanje v predmetni zadevi in ga tako ne zastopa več ter sodišču predlaga, da nadaljnja pisanja v predmetni zadevi posreduje tudi neposredno prvemu predlagatelju.

8. Glede na navedbe prvega nasprotnega udeleženca v odgovoru na pritožbo drugega predlagatelja o tem, da so zoper predsednika drugega predlagatelja Svet delavcev A. - H. d. o. o., I. pričeli ustrezne postopke zaradi samovoljnega ravnanja in vlaganja pritožbe brez sklepa sveta delavcev, pritožbeno sodišče navaja, da je preverilo pooblastilo drugega predlagatelja odvetniški pisarni J., d. o. o., I. in ugotovilo, da je podpisani K.K., predsednik Sveta delavcev A. - H. d. o. o., I. pooblastil za zastopanje odvetniško pisarno J. d. o. o., I., pri čemer je bilo pooblastilo dano za zastopanje pred sodiščem ter za vložitev vseh rednih in izrednih pravnih sredstev, za katere ni potrebno predložiti novega pooblastila. Pooblastilo je podpisano z dnem 27. 3. 2018. Ker je pritožba zoper sodbo redno pravno sredstvo, je pooblastilo veljavno in tako je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi drugega predlagatelja, saj je bila le-ta vložena pravočasno. Notranja razmerja v svetu delavcev pritožnika pa ne morejo vplivati na pravilnost pooblastila.

9. Sodišče ni kršilo pravice do načela kontradiktornosti v sodnem postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), kot to navaja drugi predlagatelj. Sodišče je obrazložilo bistvene dejanske razloge in pojasnilo pravne argumente, drugi predlagatelj pa je lahko podal svoje naziranje, pri čemer je bistvo predmetne zadeve le pravno razlogovanje 8. člena Dogovora o ustanovitvi sveta delavcev kapitalsko povezanih družb in sporazuma o njihovih pristojnostih ter dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju z dne 7. 12. 2017 - Dogovor. Prav tako sodišče ni kršilo določil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločitev jasna in razumljiva in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

10. Ugotoviti je, da je sodišče prve stopnje v predmetnem sporu odločalo na podlagi določila 52. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. - ZDSS-1), ki ureja spore o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kamor spada tudi spor glede imenovanja delavskega direktorja.

11. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje glede pasivne legitimacije drugega nasprotnega udeleženca, da le-ta ni pasivno legitimiran, pri čemer je nasprotni udeleženec na podlagi 52. člena ZDSS-1 lahko le volilna komisija oziroma organ pri katerem se izvajajo volitve, ne pa gospodarska družba, torej ne drugi nasprotni udeleženec kot gospodarski subjekt. 12. Pritožba drugega predlagatelja navaja, da je sodišče pri odločitvi zmotno uporabilo določilo 73. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj. - ZSDU), ki določa, da kapitalsko povezane družbe ustanovijo svet delavcev kapitalsko povezanih družb (prvi odstavek) ter da v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb sodelujejo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb (drugi odstavek). Pritožbeno sodišče meni, da v primeru, če eden od svetov delavcev izstopi iz dogovora oziroma preneha na drug način, svet delavcev kapitalsko povezanih družb ne preneha, pač pa deluje naprej glede na določilo 8. člena Dogovora, ki določa, da je SD KPD ustanovljen, ko se imenovani člani SD KPD, ki zastopajo najmanj dve tretjini zaposlenih v skupini A.. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da 6. člen citiranega Dogovora z dne 7. 12. 2017 določa, da SD KPD sestavlja 32 članov kjer posamezne družbe imenujejo: - delavski zaupnik A. L., d. d. 1 član - Svet delavcev A. d. o. o. 1 član - Svet delavcev A. - F. d. o. o. 5 članov - Svet delavcev A. - H. d. o. o. 2 člana - Svet delavcev A. - B. 9 članov - Svet delavcev A. - M. d. o. o. 8 članov - Svet delavcev A. - N. d. o. o. 3 člane - Svet delavcev A. - O. d. d. 1 član - Svet delavcev P. d. o. o. 1 član - Svet delavcev E. d. o. o. 1 član - skupaj torej 32 članov (poleg delavskega zaupnika zaupnik A. L., d. d.).

Tako ima drugi predlagatelj (pritožnik) v SD KPD dva člana, kar pomeni, da je v SD KPD zastopano več kot dve tretjini zaposlenih v skupini A..

ZSDU v 5. členu določa, da se lahko poleg načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, določenih z 2. členom tega zakona, z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju. To pomeni, da se lahko v okviru načinov soupravljanja, urejenih v ZSDU, dogovori tudi za drugačno ureditev posameznih načinov upravljanja. Tudi 8. člen ZSDU določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom, navedeno pa pomeni, da gre za pravico, ne pa za dolžnost, upoštevaje pri tem tudi načelo prostovoljnosti sodelovanja delavcev pri upravljanju, na katero se sklicuje tako pritožba in na katero so se sklicevali vsi predlagatelji in oba nasprotna udeleženca.

13. Določba 8. člena Dogovora velja kljub izstopu predlagateljev iz SD KPD, le-ta obstaja še naprej in lahko deluje na podlagi Dogovora oziroma predvsem še naprej ohrani pristojnosti iz 9. člena Dogovora. Dejstvo je, da preostali imenovani člani v SD KPD zastopajo najmanj dve tretjine zaposlenih. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Sodišče je tudi odločalo v okviru postavljenega predloga skladno z določilom 2. člena ZPP. ZSDU v 8. členu določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom, pri čemer se svet oblikuje, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico. Navedeno po zaključku pritožbenega sodišča pomeni, da 73. člen ZSDU ne določa, da morajo v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb nujno sodelovati predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb, pač pa le tisti, ki to želijo oziroma ki so Dogovor podpisali. Le njih zavezujejo odločitve A., pri čemer pa imajo sveti delavcev posameznih družb pravico, da samostojno sodelujejo z upravo oziroma konkretno z drugim nasprotnim udeležencem.

14. 8. člen Dogovora se kot tak uporablja, predlagatelji ga niso nikoli izpodbijali ali zahtevali ničnosti takega dogovora, temveč so se z njim izrecno strinjali. Tako določba 92. člena OZ glede ničnosti ni pravna podlaga za odločanje, saj 8. člen Dogovora ne nasprotuje ne ustavi, ne morali in ne prisilnim predpisom, zato ne more biti ničen. Sicer je določba 8. člena Dogovora uvrščena v materialni del dogovora in se ne nanaša zgolj na ustanovitev, temveč tudi na sam obstoj in delovanje SD KPD. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da določila 73. člena ZSDU ni mogoče razlagati na način, da imajo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb obveznost sodelovanja v SD KPD, temveč imajo zgolj to pravico in možnost. Če se eden od svetov delavcev odloči, da ne želi več sodelovati v SD KPD, ta odločitev po mnenju ne more biti v škodo preostalim predstavnikom kapitalsko povezanih družb, ki sodelujejo v SD KPD. V nasprotnem primeru bi zgolj en svet delavcev kapitalsko povezanih družb lahko namerno ali nenamerno onemogočal povezovanje in ustanovitev SD KPD in s tem preprečil uveljavljanje te pomembne soupravljalske pravice, kar pa ni mogel biti namen zakonodajalca.

15. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo drugega predlagatelja zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

16. Drugi predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel, prvi in drugi nasprotni udeleženec pa krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, saj njuna odgovora na pritožbo nista prispevala k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP in 155. členom ZPP.