Jedro

Čeprav najemnica poslovnih prostorov od junija 1995 dalje v njih ni opravljala dejavnosti, je dolžna za mesec junij in julij 1995 plačati dobavljeno toplotno energijo, ker v tem času še ni izpraznila poslovnih prostorov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 67.340,00 SIT spp in je zato vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr.št. I-Ig 1088/95 z dne 15.12.1995. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi nadaljnje pravdne stroške v znesku 4.258,00 SIT.

Tožena stranka se proti sodbi pritožuje in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov ugotovilo, da je bilo dejansko stanje pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno v zadostnem obsegu in pravilno.

Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija za to pravdo odločilne ugotovitve, da je tožena stranka vse do 2.8.1995 imela ključe od spornih poslovnih prostorov in da je v njih imela tudi svojo opremo.

V pritožbi tožena stranka namreč sama navaja, da tega dne najemna pogodba še ni bila prekinjena. Na podlagi teh ugotovitev sodišča prve stopnje je le-to pravilno zaključilo, da je toženko vse do 2.8.1995 treba obravnavati kot uporabnico spornih poslovnih prostorov. S tem pa je seveda zavezana za mesece junij in julij 1995 poravnati računa za toplotno energijo. Razlogi, zaradi katerih je toženka prenehala z opravljanjem dejavnosti v teh poslovnih prostorih že v mesecu juniju, za odločitev v tej pravdi niso relevantni. Pritožbene trditve, da je tožena stranka tožeči stranki odjavila njene storitve že meseca maja 1975, pa so nove trditve, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati, saj niso izkazani pogoji, predpisani v 1. odst. 496.a čl. ZPP/77. Tako se pokaže, da pritožbene trditve niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa je na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo in tudi ni napravilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora sodišče druge stopnje na podlagi 2. odst. 365. čl. ZPP/77 paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in na podlagi 368. čl. ZPP/77 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.