Jedro

Ker se upravni spor zoper sklep o omejitvi gibanja začne s pritožbo, se mora ta pritožba vložiti pri pristojnem sodišču, ki odloča o upravnem sporu in ne pri organu, ki je odločil o omejitvi gibanja. Če stranka vloži pritožbo pri organu (in sicer zadnji dan pritožbenega roka), je pritožba, vložena pri sodišču, (lahko) prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep tožene stranke z dne 28.6.2005, kot prepozno (1. točka izreka sklepa) in tožnico oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sklepa). Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 134/2003 - UPB1) odločila, da se tožnici, ki trdi, da je E.C., rojena 21.1.1973 v kraju B. v Moldaviji, omeji gibanje na prostore Centra za tujce, Izpostava Centra za tujce I, P., do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalj za tri mesece (1. točka izreka); ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka tožnici začasno omejila gibanje na podlagi 1. in 3. alinee 1. odstavka 27. člena ZAzil. Sodišče prve stopnje citira določbo 4. odstavka 27. člena ZAzil, ki določa, da ima prosilec za azil, zoper sklep o omejitvi gibanja pravico do pritožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi sklepa. Tožnica je na zaslišanju dne 12.7.2005 potrdila, da je izpodbijani sklep prejela dne 30.6.2005. Tridnevni pritožbeni rok je pričel tako teči prvi naslednji dan po prevzemu odločbe (2. odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Uradni list RS, št. 34/2004 - UPB, v zvezi s 16. členom ZUS), iztekel pa se je v ponedeljek dne 4.7.2005. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica vložila pritožbo in jo poslala toženi stranki, tožena stranka pa jo je odstopila sodišču prve stopnje s priporočeno pošiljko dne 7.7.2005, torej po preteku roka za pritožbo. Sodišče prve stopnje citira določbe 27. člena ZUS. Navaja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu navedla pravilen pravni pouk, tožnica pa je pritožbo vložila preko pooblaščenca, odvetnika, zato po mnenju sodišča prve stopnje vložitev pritožbe pri toženi stranki ni mogoče pripisati nevednosti oziroma neukosti vložnika. Vložitev pritožbe pri toženi stranki pa tudi ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice (tožnice), ker iz same pritožbe, datirane s 1.7.2005, izhaja, da je naslovljena na toženo stranko, z njo pa se toženi stranki tudi predlaga, da pritožbo odstopi sodišču prve stopnje. Zato po presoji sodišča prve stopnje ne gre za očitno pomoto vložnice (tožnice) oziroma njenega odvetnika. Zato je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno zavrglo, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo pritožbenih navedb oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka izreka sklepa) tožnica poudarja, da je navedeno sklepanje sodišča prve stopnje napačno in da je bila njena pritožba zoper sklep tožene stranke pravočasna, kljub temu, da je bila v roku poslana toženi stranki in ne sodišču prve stopnje. Meni, da, ker v upravnem postopku subsidiarno veljajo določbe ZPP, kolikor Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) izrecno drugače ne ureja postopka, se v predmetni zadevi smiselno uporablja določba 342. člena ZPP, ki določa, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Ob smiselni uporabi se torej pritožba zoper sklep tožene stranke vloži pri organu prve stopnje, to je pri toženi stranki. Njena pritožba je bila tako pravočasna, saj jo je vložila dne 4.7.2005 pri organu, ki je izpodbijani sklep izdal na prvi stopnji, to je pri toženi stranki. Že v sami pritožbi pa je njen zastopnik predlagal, da se pritožba odstopi sodišču prve stopnje. Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih pa je bila pritožba vložena pravočasno, to je v tridnevnem zakonitem roku. Sklep tožene stranke je prejela 30.6.2005, njen zastopnik pa je vložil pritožbo priporočeno po pošti dne 4.7.2005. Zato je ta pritožba pravočasna, izpodbijani sklep pa napačen.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da pritožbi zoper sklep tožene stranke ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje na določbe 4. odstavka 27. člena ZAzil in na določbe 27. člena ZUS. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep tožene stranke in jo poslala toženi stranki (s priporočeno pošto dne 4.7.2005), tožena stranka pa jo je odstopila sodišču prve stopnje s priporočeno pošiljko dne 7.7.2005, torej po preteku roka za pritožbo. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu navedla pravilen pravni pouk, tožnica pa je pritožbo vložila preko pooblaščenca, odvetnika, zato vložitev pritožbe pri toženi stranki ni mogoče pripisati nevednosti oziroma neukosti njenega pooblaščenca (24. člen in 3. odstavek 27. člena ZUS). Tudi pritožbeno sodišče meni, da vložitev pritožbe pri toženi stranki ni mogoče pripisati očitni pomoti tožnice, ker iz same pritožbe, datirane dne 1.7.2005, izhaja, da je naslovljena na toženo stranko, z njo pa se toženi stranki tudi predlaga, da pritožbo odstopi sodišču prve stopnje.

Po presoji pritožbenega sodišča pa se tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje neutemeljeno sklicuje na določbo 342. člena ZPP, saj ne gre za pritožbo zoper sodbo sodišča na prvi stopnji, pač pa za pritožbo zoper sklep tožene stranke, ki se vloži pri upravnem sodišču (4. odstavek 27. člena ZAzil). S pritožbo se v tovrstnih primerih začne upravni spor (24. člen ZUS), pritožba pa se glede na določbo 1. odstavka 27. člena ZUS vloži pri sodišču, ki je pristojno za odločanje. Sklep o zavrženju pritožbe kot prepozne, utemeljen z določbo 2. točke 1. odstavka 34 člena ZUS, je zato pravilen. Glede na navedeno so neupoštevne tožničine pritožbene navedbe.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.