Jedro

Če se upošteva, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljena. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da plačuje za preživljanje mld. J.K. od 1.12.1993 dalje po 5.000,00 SIT mesečno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje toliko spremenilo, da mora toženec plačevati preživnino po 5.000,00 SIT mesečno poleg preživnine 10.000,00 SIT mesečno, ki je bila določena s pravnomočno sodbo z dne 28.2.1994, opr.št. I P 277/93-9, tako da znaša mesečna preživnina skupno 15.000,00 SIT. V ostalem je pritožbi strank zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta vložili reviziji obe pravdni stranki.

Tožeča stranka uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije navaja, da je izrek izpodbijane sodbe napačen, kolikor za preživninske obroke za nazaj ne predvideva obresti. Razen tega bi bila primerna zahtevana preživnina po 18.000,00 SIT mesečno. Tožeča stranka predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni.

Tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da preživnino zniža na 12.000,00 SIT mesečno, podrejeno pa, da sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizija navaja, da je prisojena preživnina glede na otrokove potrebe in premoženjsko stanje staršev previsoka. Toženčeve premoženjske razmere niso take, da bi določeno preživnino lahko plačeval. Reviziji sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki nista vložili odgovora, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejetih revizijah ni izjavilo.

Reviziji nista utemeljeni.

Tožeča stranka v reviziji ni pojasnila, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. Zato je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijano sodbo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga uveljavljata v revizijah obe pravdni stranki, ni podan. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, znašajo potrebe štiriletnega otroka pravdnih strank preko 23.000,00 SIT mesečno. Tožnica živi z otrokom pri svojih starših, kjer ima lastno stanovanje in materi za otrokovo varstvo ne plačuje. Tudi toženec živi pri starših v svojem stanovanju. Tožničini prejemki znašajo cca 62.000,00 SIT, toženčevi pa cca 68.000,00 SIT. Kakšen dodaten toženčev zaslužek ni bil ugotovljen. Če se upošteva še nadalje, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljana. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Tožeča stranka ne more uspešno ugovarjati odločitvi glede zamudnih obresti, saj je tožencu z izpodbijano sodbo naloženo plačilo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti vsakega preživninskega obroka dalje do plačila. Tako odločitev glede obresti pa je vsebovala tudi že sodba sodišča prve stopnje z dne 28.2.1994, ki je ostala v veljavi glede preživnine po 10.000,00 SIT mesečno od 1.12.1993 dalje. Kolikor se tožeča stranka v reviziji sklicuje na vse svoje dosedanje navedbe o utemeljenosti zahtevane preživnine, se pripominja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki je je možno vložiti le iz razlogov, določenih v 1. odst. 385. čl. ZPP. Utemeljenost ugovorov, uveljavljanih v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, je bila že preizkušena v sodbah obeh navedenih sodišč.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).