Jedro

Če investitor gradi objekt brez odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki jo za tak poseg v prostor predvideva 51. člen ZUN, je ukrep urbanističnega inšpektorja po odstranitvi objekta po 73. členu ZUN utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1436/96-9 z dne 9.7.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.8.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi proti odločbi Mestne uprave za inšpekcijske službe, Urbanistične inšpekcije, L. 11.4.1994, tako da je odpravila 2. in 3. točko izreka ter ju nadomestila z novima, ki se glasita: za objekt iz 1. točke izreka odločbe veljajo sledeče prepovedi: vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; promet z zemljiščem na katerem objekt leži; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi in odmera davčnih in drugih dajatev (2. točka); če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to odločeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka); v preostalem delu, s katerim je bilo tožniku naloženo, da mora do dne 28.4.1994 odstraniti nadstrešek tlorisa 6.00 x 25.00 m na dvorišču delavnice na zemljišču s parc. št. 815/3 k.o. Zg.Š. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. tč); da stroške postopka, nastale z izvršbo, plača investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka), pa je pritožbo zavrnila.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da gre v zadevi za ukrep urbanističnega inšpektorja, ki temelji na določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 dalje: ZUN), po kateri odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške; če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je v obravnavani zadevi tožnik kot investitor zgradil navedeni objekt brez odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki jo za tak poseg v prostor predvideva 51. člen ZUN. Zato je po presoji sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa zavrnila (razen v 2. in 3. točki), pravilna in temelji na navedeni zakoniti določbi (73. člena ZUN).

V postopkih inšpekcijskega nadzorstva se ne ugotavlja lastništva zemljišča, temveč kdo je investitor, ki gradi oziroma drugače nedovoljeno posega v prostor. Zato je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor, da tožena stranka ni ugotovila lastništva parc. št. 815/3 k.o. Zg.Š., na katerem obravnavni objekt stoji.

Prepovedi iz 76 c. člena ZUN, navedene v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, se nanašajo na objekt, ne na zemljišče na katerem objekt stoji, zato je zavrnilo tudi ugovor, da naj bi prepovedi veljale po odstranitvi objekta.

Tožbeni ugovor, da tožniku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo, je v nasprotju s podatki upravnih spisov, iz katerih je razvidno, da je bil tožnik pri inšpekcijskem pregledu zaslišan.

Tudi tožbeni ugovor, da upravni organ ni ugotovil višine obravnavanega objekta ter da se slednji delno nahaja na parc. št. 815/4, ne vpliva na drugačno odločitev o zadevi. Gre namreč za enovit objekt, katerega lokacija je v izreku prvostopne upravne odločbe pravilno določena ter je zato odločba izvršljiva. Med strankama tudi ni sporno, da je lastnik navedene parcele tožnik.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja po 73. členu ZUN, zato na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ne vpliva, da upravni organ pristojen za urejanje prostora, še vedno ni izdal odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa je to vplivalo na njeno zakonitost in pravilnost, zaradi česar je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu. Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, še vedno ni izdal odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno. Zaradi nezakonitega in prepočasnega dela upravnega organa, ki je prekoračil vse z ZUN določene roke za izdajo odločbe, pa ne bi smel trpeti škodljivih posledic. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in navedlo pravilne razloge za njeno zavrnitev. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo vse tožbene ugovore, ki jih je tožnik uveljavljal, nanašali pa so se na pravilnost in utemeljenost izrečenega inšpekcijskega ukrepa ter utemeljenost prepovedi iz 76. c člena ZUN, določenih, v zvezi z objektom. Obrazložitev, v kateri zavrača tožbene ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so logični, prepričljivi in v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in v skladu z ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbah ZUN, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje.

Prav iz navedenih razlogov tožnik glede ugovora o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, uveljavljenega že v upravnem sporu na prvi stopnji, ki ga v pritožbi zgolj ponavlja kot pritožbeni ugovor, s pritožbo ne more uspeti.

Pritožbeno sodišče zavrača ugovor o bistveni kršitvi določb postopka v upravnem sporu, saj dejstvo, da ni bila opravljena glavna obravnava, ki jo tožnik niti ni zahteval, ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.