Jedro

Okvir oz. meje preizkusa določa vložnik z navedbami v zahtevi, sodišče kršitev zakona ne ugotavlja po uradni dolžnosti.

Izrek

Zahteva obtoženega A.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper A.Š. teče na podlagi pravnomočne obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 2.4.1999 kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po 3. odstavku 183. člena KZ. Zoper njega je bil odrejen pripor s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 8.1.1999 iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-95). Okrožno sodišče v Celju je na podlagi preizkusa pripornih razlogov po 2. odstavku 207. člena ZKP s sklepom z dne 2.6.1999 obtožencu pripor podaljšalo po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Pritožbo zagovornice zoper ta sklep je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 10.6.1999 zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevo zagovornice obtoženca za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočen sklep s sodbo z dne 30.6.1999 zavrnilo kot neutemeljeno.

Obtoženec je zoper navedeni sklep o podaljšanju pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti dne 1.8.1999, kot sam navaja, zaradi kršitev 83., 235. in 236. člena ZKP. Navaja, da je iz izpodbijanih sklepov o podaljšanju pripora razvidno, da se sodišče sklicuje na listine in izjave organov za notranje zadeve, ki bi morale biti izločene, pa niso bile. Predlaga "ustavitev postopka in odpravo pripora".

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. To pomeni, da okvir oziroma meje preizkusa določa vložnik z navedbami v zahtevi, sodišče kršitev zakona ne ugotavlja po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi vložnik zatrjevanih kršitev 83., 235. in 236. člena ZKP ne utemeljuje in je tako Vrhovno sodišče ob upoštevanju navedene zakonske določbe njihov obstoj lahko ugotavljalo le v okviru vsebine izpodbijanih sklepov in ob upoštevanju, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 12.1.1999 iz spisa izločil izjave in informacije, dane organom za notranje zadeve v nasprotju z določilom člena 235. in 236. ZKP. Na podlagi takšnega preizkusa v navedenem obsegu Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da bi bile zatrjevane kršitve zakona podane in je zato v skladu z določilom člena 425. ZKP zahtevo obtoženca za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.