Jedro

Tožnik je šele v pritožbi (zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) navedel, da je pooblaščenka pošto obvestila o daljši odsotnosti in predložil "naslovnikovo naročilo", hkrati pa v pritožbi ne zatrjuje, da tega dejstva in dokazov ni mogel predložiti že prej (s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje), zato ga pritožbeno sodišče ni moglo in smelo upoštevati.

Izrek

Pritožbi tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16.1.2004 in z dne 7.1.2004 se zavrneta ter se navedena sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.1.2004 zavrglo tožnikovo tožbo zoper SŽ HSŽ d.o.o., ker je ugotovilo, da tožena stranka s takšnim imenom in na danem naslovu ne obstaja, tožnik pa v za to določenem roku v sklepu sodišča prve stopnje z dne 4.12.2003 tožbe ni popravil tako, da bi navedel pravilen naziv in naslov tožene stranke in jo popravljeno vrnil sodišču. S sklepom z dne 16.1.2004 je sodišče sklenilo, da zavrne predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje.

Po sklepu o zavrženju tožbe z dne 7.1.2004 je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa pritožbo. V tej pritožbi predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje iz razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004), ker mu z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožil se je tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču pa predlaga spremembo sklepa in ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da bi sodišče moralo upoštevati določbo 143. člena ZPP, ki določa, da se pisanje vrne sodišču z navedbo, da je naslovnik odsoten, v kolikor se ugotovi, da je temu tako. Zastopnica tožnika je obvestila pošto, da bo odsotna 30 dni, da v tem času ne bo dvigovala sodnih pošiljk, v skladu s statutom Odvetniške zbornice pa za takšno obdobje ni dolžna postaviti namestnika. Odvetnica tudi ni dolžna vnaprej obveščati vseh sodišč v RS, da bo odsotna, ker tega ne nalaga noben predpis. V dokaz svojih trditev predlaga kopijo tako imenovane "razpoložbe", to je obvestila o pošti o tem, da bo odsotna.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je najprej obravnavalo pritožbo tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je ta predlog obravnavalo izven naroka, čeprav pritožbeno sodišče meni, da v tem primeru ne gre za predlog, ki bi se opiral na dejstva, ki so splošno znana, ali predlog iz očitno neupravičenega razloga (2. odst. 120. čl. ZPP). Kljub temu pa pritožbeno sodišče tega ni moglo upoštevati, saj odločanje sodišča prve stopnje izven naroka za glavno obravnavo lahko štejemo le kot relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa jo tožnik v pritožbi ne uveljavlja.

Tožnik v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo postopati po določbi 143. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, in da mu osebe, navedene v 1. in 2. odst. 140. člena tega zakona, pisanja ne morejo pravočasno vročiti, pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik. To bi v konkretnem primeru, glede na dejstvo odsotnosti tožnikove pooblaščenke v času 2.12.2003 do 5.1.2004 lahko pomenilo, da bi morala pošta pisanje (sklep o popravi tožbe) vrniti sodišču z navedbo, da je naslovnik (pooblaščenka tožnika) odsoten. Dejstvo odsotnosti bi lahko izhajalo iz "naslovnikovega naročila" (priloga A/9), s katerim je pooblaščenka tožnika dne 1.12.2003 naročila pošti, da vse prispele pošiljke hranijo kot poštno ležeče (razen sodnih pisem, pisem v upravnem postopku in postopku zaradi prekrška). Pošta je bila seznanjena s tem, da bo pooblaščenka tožnika odsotna od 2.12.2003 do 5.1.2004, torej bi morala v spornem obdobju pisanja vračati sodišču z navedbo, da je pooblaščenka tožnika odsotna.

Vendar pa je pri odločanju o pritožbi tožnika zoper sklep o tem, da se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje potrebno upoštevati, da je le-ta šele v tej pritožbi navedel, da je pošto obvestil o odsotnosti in da je k tej pritožbi predložil "naslovnikovo naročilo" z dne 1.12.2003. To dejstvo in ta dokaz predstavljata pritožbeno novoto, ki bi jo pritožbeno sodišče lahko upoštevalo le, če bi tožnik oz. njegova pooblaščenka izkazala, da je brez svoje krivde nista mogla navesti oz. predložiti že pred tem - v konkretnem primeru že s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (337. člen ZPP). Tožnik v pritožbi niti ne zatrjuje tega, da tega dejstva in dokaza ni mogel predložiti že prej, torej ga pritožbeno sodišče ni moglo in smelo upoštevati, temveč je lahko izhajalo le iz edinega podatka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - da je bila pooblaščenka tožnika v času od 5.12.2003 do 5.1.2004 na dopustu; brez pojasnila, kje je bila in brez pojasnila o tem, ali je kakorkoli poskrbela za obvestilo o tem, da je odsotna. Izhajajoč zgolj iz teh podatkov pa pritožbeno sodišče ne ugotavlja utemeljenosti pritožbe zoper sklep z dne 16.1.2004, zaradi česar jo je kot neutemeljeno zavrnilo.

Neutemeljena je tudi podrejena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe po sklepu z dne 7.1.2004. Ta odločitev temelji na tem, da se šteje, da je bil sklep sodišča o tem, da mora tožnik popraviti tožbo (sicer jo bo sodišče zavrglo), pravilno vročen njegovi pooblaščenki, to pa izhaja tudi iz dokumentacije v spisu (list. št. 7). Vročevalec je na podlagi podatkov, ki jih je lahko pritožbeno sodišče upoštevalo, postopal v skladu s pravili o vročanju, kot jih določa 140. do 142. člen ZPP, vročitev pa je bila opravljena dne 8.12.2003. Ker se vročitev šteje za opravljeno na podlagi navedenih določb ZPP, ni podlage za zaključek, da naj bi sodišče bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki 1. odst. 339. člena ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi to pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni zaznamoval.