Jedro

V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T. z dne 22.6.2007; dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 190,18 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude, to je od dneva izvršljivosti tega sklepa dalje do plačila; II.) kot neutemeljen zavrnilo višji zahtevek upnika.

Proti navedenemu sklepu je smiselno glede njegove I. točke dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal ugoditev njegovemu ugovoru. Trdi, da pobotnega ugovora v navedenem postopku ni mogel uveljavljati, ker je terjatev upnika, ki je predmet tega postopka nastala šele s pravnomočnostjo sodne poravnave. Res je, da je dolžnik za terjatev, ki jo je v tem postopku uveljavljal v pobot vedel že 20.6.2005. Vendar pa samo dejstvo, da je dolžnik za terjatev do upnika vedel, ne dopušča uporabe 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, drugačno stališče bi prekoračilo meje materialne in formalne pravnomočnosti pravdne zadeve, iz katere izvira sodna poravnava. Dejstvo, zaradi katerega je vtoževana terjatev upnika prenehala, to pa je ugovor pobota s strani dolžnika je, upoštevaje 312. čl. OZ, nastopilo po izvršljivosti sodbe v zadevi Pg. OZ nenazadnje v 316. čl. ne izključuje možnosti, da dolžnik pravnomočno ugotovljeno terjatev ne bi mogel pobotati z neko svojo terjatvijo. Spričo navedenega zakonski razlogi za zavrnitev dolžnikovega ugovora niso podani.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Okvir presoje izpodbijanega sklepa predstavljajo trditve, ki jih je dolžnik podal v ugovoru; tako je zoper sklep o izvršbi, izdan v obravnavanem primeru na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave z dne 28.3.2007, potem ko je priznal obstoj upnikove terjatve do njega, uveljavljal pobot svoje (proti)terjatve. V nadaljevanju je navajal, iz katerega naslova naj bi ta protiterjatev izhajala, in sicer naj bi upnik pri izvajanju rušitvenih del na stanovanjski hiši v Z., povzročil škodo na terasi dolžnikove hiše. V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega (glede na to, da je procesno pobotanje že v pravdnem postopku možno le v postopku pred sodiščem prve stopnje - 3. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V obravnavanem primeru pa je dolžnik šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da uveljavlja v pobot svojo terjatev iz naslova upnikove odškodninske odgovornosti, torej je uveljavljal procesno pobotanje, kar pa ni dopustno.

Res je, da dejstvo prenehanja terjatve s pobotom ne nastane že s samim stekom pobotnih pogojev, ampak šele ko ena stranka drugi to izjavi (1. odst. 312. čl. Obligacijskega zakonika, OZ), na kar pravilno opozarja pritožnik. Vendar pa šele v pritožbi trdi, da naj bi to dejstvo nastopilo po izvršljivosti sodbe v zadevi Pg (pravilno: sodne poravnave), zaradi česar gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa še pri tem ni navedel, kdaj naj bi se to zgodilo (ob tem, da v pritožbi priznava, da je za obstoj svoje terjatve do upnika vedel že 20.6.2005, torej pred sklenitvijo sodne poravnave).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje).