Jedro

V skladu z namensko razlago mora biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari ali povedano drugače z vidika naročnika je bistveno, da je obveščen o sodelovanju drugih izvajalcev zasebnega varovanja, ker je razpolaganje z varnostno - nadzornim centrom nujen in logičen tehnični pogoj za opravljanje storitev zasebnega varovanja, kajti neposredna povezava varnostnika na terenu z dežurnim operaterjem v varnostno - nadzornem centru je sestavni del varovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je z odločbo o prekršku storilki, pravno osebo A. d.o.o. in odgovorno osebo pravne osebe B. B. spoznal za odgovorni za prekršek po 3. točki prvega odstavka 87. člena Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) in jima namesto globe izrekel opomin. Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da sta storilki odgovorni za prekršek, ker je odgovorna oseba pravne osebe pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, kot direktorica pooblaščena za opravljanje dela v imenu, za račun, v korist in s sredstvi pravne osebe, sklenila Generalno pogodbo o fizičnem varovanju z varnostniki št. 000 z 30. 8. 2016 s pravno osebo C., d.o.o., iz katere do dne 18. 11. 2022 ni bilo razvidno, da pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja sodeluje drug imetnik licence, to sta pravni osebi D. d.o.o. in E. d.o.o.

2.Po vložitvi zahteve za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Kočevju z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo storilk pravne osebe in odgovorne osebe ugodi in se postopek o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavi.

3.V razlogih sodbe sodišče prve stopnje navaja, da besedno zvezo "sodelovanje za varovanje iste stvari" iz drugega odstavka tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1, razume kot vrsto sodelovanja, ki mora biti razvidna iz pogodbe ali dodatka, ki se nanaša prav na konkretno varovanje, kot ga izvaja za naročnika prva pogodbena stranka, torej družba, ki poleg nosilne družbe A., d.o.o. tudi opravlja storitve fizičnega varovanja ljudi in premoženja ter, da za C., d.o.o. storitev varovanja izvaja le en subjekt, t.j. A., d.o.o., zato ni treba v pogodbo vnašati drugih subjektov (E. d.o.o. in D. d.o.o.) ter da iz listinske dokumentacije izhaja, da storilka pravna oseba na podlagi pogodbe št. 000 z 30. 8. 2016 opravlja za naročnika C., d.o.o. storitve fizičnega varovanja ljudi in premoženja z varnostniki, ni pa v razmerju do naročnika prevzela obveznosti iz naslova varovanja ljudi in premoženja s sistemi tehničnega varovanja (VNC), zato storilkama pravni in odgovorni osebi ni mogoče očitati, da sta kršili tretji odstavek 11. člena ZZasV-1.

4.Prekrškovni organ v pravočasni pritožbi, ki jo vlaga, zaradi kršitev materialnih določb ZZasV-1, višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter spremeni sodbo okrajnega sodišča tako, da vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrne kot neutemeljeno.

5.Storilki, pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, se v odgovoru na pritožbo, vloženem po zagovnikih, zavzemata za zavrnitev pritožbe.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Iz izpodbijane sodbe izhaja sledeče dejansko stanje: storilka pravna oseba opravlja storitve fizičnega varovanja ljudi in premoženja za naročnika C., d.o.o. na podlagi pogodbe št. 000 z 30. 8. 2016, s katero je prevzela obveznost varovanja ljudi in premoženja z varnostniki, ni pa prevzela obveznosti iz naslova varovanja ljudi in premoženja s sistemi tehničnega varovanja (VNC) ter da na podlagi dogovora z naročnikom storilki pravni osebi družbi E. d.o.o. in D. d.o.o zagotavljata (le) nadomestni VNC.

8.Zasebno varovanje je regulirana gospodarska dejavnost, ki je namenjena varovanju ljudi in premoženja. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZZasV-1 mora imetnik licence pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja. Če pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje tudi drug imetnik licence, mora biti to razvidno iz pogodbe ali dodatka, sklenjenega k pogodbi.

9.Iz druge povedi tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1 je jasno razvidno, da mora biti sodelovanje drugega imetnika licence razvidno iz pogodbe ali dodatka k pogodbi. Za odgovor na vprašanje, ali mora biti za izpolnjevanje navedene obveznosti v pogodbi ali njenem dodatku konkretno navedeno, kdo sodeluje, je treba ugotoviti, kakšen je bil namen zakonodajalca. Iz 7. točke na strani 89. strani Predloga ZZasV-1 (EVA 2010-1711-0003 z dne 23. 12. 2010) izhaja, da mora biti naročnik seznanjen v pogodbi o varovanju ali v njenem dodatku, kdo sodeluje pri varovanju, če ima posamezen imetnik licence sklenjeno pogodbo z družbo, ki ima licenco za upravljanje VNC, in mu ta družba nudi storitve intervencije na objektih, za katere je on sam sklenil pogodbe o varovanju. S takšnimi določili se zagotavlja transparentnost dela imetnikov licenc, varuje pa se tudi naročnika, saj je jasno, kdo bo zanj opravil določeno storitev. Posamezni strokovnjaki zasebno varovanje opredeljujejo kot zaupno razmerje med imetnikom licence in naročnikom, ki je v marsikaterem pogledu podobno mandatnemu razmerju. S tem namenom mora biti tudi jasna povezava med strankami v poslu. V skladu z namensko razlago mora torej biti iz pogodbe o varovanju ali njenega dodatka razvidno, kdo sodeluje pri istem naročniku za varovanje iste stvari ali povedano drugače z vidika naročnika je bistveno, da je obveščen o sodelovanju drugih izvajalcev zasebnega varovanja, ker je (kot pravilno navaja pritožnik) razpolaganje z VNC nujen in logičen tehnični pogoj za opravljanje storitev zasebnega varovanja, kajti neposredna povezava varnostnika na terenu z dežurnim operaterjem v VNC je sestavni del varovanja.

10.Predlagateljica postopka o prekršku v pritožbi zato utemeljeno uveljavlja kršitev materialnih določb ZZasV-1 z utemeljitvijo, da kršiteljica pravna oseba sicer res ne zagotavlja tehničnega varovanja, vendar pa mora biti v pogodbah, ki jih ima sklenjene za varovanje ljudi in premoženja, kljub temu navedena pravna osebe, ki ji zagotavlja storitve VNC, saj je razpolaganje z VNC nujen in logičen tehnični pogoj za opravljanje vseh storitev zasebnega varovanja ter je sestavni in neločljivi del celotnega sistema varovanja, ki ga izvaja imetnik licence pri naročniku varovanja.

11.Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na naravo stvari o zahtevi za sodno varstvo samo ne more odločiti (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navedeno pomanjkljivost odpraviti tako, da bo zahtevo za sodno varstvo storilk pretehtalo z ostalimi dokazi predvsem Zapisnikom Inšpektorata RS za notranje zadeve 061-428/2022/1 (4-12) s 11. 8. 2022, Odločbo Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 061-428/2022/8 (4-12) s 14. 10. 2022 in po potrebi z dopolnitvijo dokaznega postopka po pravilih rednega sodnega postopka ter na podlagi takšne presoje ugotoviti, ali je zahteva za sodno varstvo utemeljena ali ne in svojo odločitev tudi obrazložiti.

-------------------------------

1S takšnimi določili se zagotavlja transparentnost dela imetnikov licenc, varuje pa se tudi naročnik, saj je jasno, kdo bo zanj opravil določeno storitev. S tem namenom mora biti jasna tudi povezava med strankami v poslu, Predlog zakona, EVA 2010-1711-0003 z dne 23. 12. 2010.

Zveza:

Zakon o zasebnem varovanju (2011) - ZZasV-1 - člen 11, 11/1, 11/3, 19, 19/1-7, 87, 87/1, 87/1-3, 87/2

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.