Up-37/02

14. 7. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 130/2001 z dne 17. 10. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1290/2000 z dne 18. 10. 2000 in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 469/97 z dne 17. 2. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče je zavrnilo predlog tožnika (ustavnega pritožnika) za obnovo postopka, ker je ocenilo, da prvi od predlaganih dokazov ni dokaz, ki bi v skladu z 9. točko 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77) pripeljal do izdaje za tožnika bolj ugodne odločbe, in da drugi predlagani dokaz ni nov dokaz, ker bi tožnik njegovo izvedbo lahko predlagal že v prejšnjem postopku. Zavrnilo je tudi predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks, ker je glede na to, da je tožnik razpolagal s precejšnim premičnim in nepremičnim premoženjem, ocenilo, da s tem ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnika in njegovih družinskih članov (tretji odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Pritožba tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje je bila zavrnjena. Pri tem je pritožbeno sodišče opozorilo, da tudi prvi v predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, temveč ga je tožnik predlagal že v prejšnjem pritožbenem postopku. Revizija tožnika glede odločitve o oprostitvi stroškov postopka in sodnih taks je bila v skladu s prvim odstavkom 400. člena ZPP77 zavržena kot nedopustna, v preostalem delu pa zavrnjena.

2.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je tudi o predlogu za obnovo odločala ista sodnica kot v zadevi, v kateri je predlagal obnovo postopka. Sodnica je bila po navedbah pritožnika pristranska, ker naj bi bila kolegica pooblaščenca tožene stranke, ki je bil kot predsednik sodišča nekaj časa tudi njen nadrejeni. Pritožnik navaja, da sodnica tudi tokrat ni izvedla nobenega od predlaganih dokazov, zlasti ni zaslišala predlagane nove priče in je "ponovno odločila" na podlagi pričanja toženke in "lažnih zdravstvenih potrdil", ki jih je zavarovalnica pridobila brez njegove vednosti. Zatrjuje tudi, da pri zavrnitvi predloga za oprostitev stroškov postopka in sodnih taks sodišče ni upoštevalo njegovih prihodkov, kar je imelo za posledico, da so mu v izvršilnem postopku zaradi poplačila izvršilnih stroškov, zarubili in "uničili" njegov edini osebni avtomobil. Z vsem tem naj bi mu bili kršeni načelo pravne in socialne države (2. člen Ustave), načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), načelo uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave), pravica do poštenega sojenja (23. člen Ustave) ter pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč in da s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sklepe ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave), pravice do poštenega sojenja (23. člen Ustave) ter pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati.

4.Tudi očitek pritožnika, da se pritožbeno in revizijsko sodišče nista opredelili do pritožnikovih navedb v predlogu za obnovo postopka glede tega, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem nove priče in odločilo na podlagi lažnih zdravstvenih potrdil, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave, ne drži. Sodišči sta namreč obširno pojasnili, zakaj pritožnikov očitek o lažnih zdravniških spričevalih ne more predstavljati razloga za obnovo postopka in katere omejitve pri navajanju novih dejstvih in dokaznih predlogih veljajo v postopku obnove. Glede očitka, da je o predlogu za obnovo postopka odločala pristranska sodnica, pa pritožnik ni izčrpal niti rednih pravnih sredstev, zato ga v tem postopku ni mogoče obravnavati. Glede navedb pritožnika o kršitvah pravic, ki se nanašajo na postopek pred obnovo postopka, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da so predmet te ustavne pritožbe samo sklepi o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Zato se Ustavno sodišče v očitke, ki se nanašajo na postopek pred obnovo postopka, ne more spuščati.

5.Ustavni pritožnik sodišču tudi očita, da pri zavrnitvi predloga za oprostitev stroškov postopka in sodnih taks ni upoštevalo njegovih prihodkov. Ker je predmet presoje pred Ustavnim sodiščem samo sklep o zavrženju revizije glede odločitve o stroških postopka in sodnih taksah, Ustavno sodišče očitkov, ki se nanašajo na vsebino odločitve sodišč prve in druge stopnje, ni moglo upoštevati.

6.Ustavno sodišče v zvezi z ustavno pritožbo preverja le možno kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave, katerega kršitev pritožnica zatrjuje, ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se nanj v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati.

7.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger