Jedro

Pravno relevantne okoliščine za določitev preživnine morajo biti bistveno spremenjene. Upoštevaje sleherne spremembe bi namreč iz izvotlilo pomen pravnomočnosti odločbe o določitvi preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik v tej pravdni zadevi je zahteval znižanje preživninske obveznosti zaradi spremenjenih razmer. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo.

2.Proti sodbi vlaga pritožbo tožnik. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču očita, da padec cen najemnin, ki se je zgodil v letu 2012 in 2013, ni mogel biti upoštevan v sodbi iz leta 2011. 3.Pritožnik trdi, da je zakonita zastopnica v zadnjih dveh letih popolnoma opustila svojo obveznost iskanja bolje plačane zaposlitve, saj je v dveh letih poslala zgolj eno prošnjo za prosto delovno mesto.

4.Pritožnik vztraja, da se je njegova plača znižala. Sodišču očita, da je pri plačilnih listih iz prvotne pravde upoštevalo dohodek brez malice in prevoza na delo, v sedanjih izpiskih pa je upoštevalo postavko, ki vključuje tudi te stroške.

5.Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišča, da stroški v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ne pomenijo bistvene spremembe. Na letni ravni namreč ta znesek znese bistveno več, kot mesečni, znesek 850,00 EUR pa tako že predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino. Nazadnje pa pritožnik sodišču očita, da je bistveno kršilo določbe ZPP (1).

6.Sodišče se namreč ni opredelilo do njegove navedbe, da z mladoletnim tožencem preživi 40 % časa, s čimer ima določene stroške. Prav tako pa se ni opredelilo do njegove navedbe, da je potrebno stroške prebivanja za otroka razdeliti med tri osebe. Pritožnik je namreč izhajal iz prijave zakonite zastopnice na razpisu za neprofitna stanovanja, kjer je navedla, da se prijavlja kot par, kar pomeni, da si stanovanje deli še s tretjo osebo.

7.Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

8.Pritožnik je skupaj s pritožbo predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 67. člena ZPP o predlogu odločalo in z odločbo I R 80/2013 z dne 27.6.2013 njegov predlog zavrnilo.

9.Pritožba ni utemeljena.

Splošno:

10.Sodišče sme na zahtevo zavezanca znižati z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR) (2). Navedeno določbo pa je treba razlagati tako, da morajo biti spremembe bistvene, kajti življenjske okoliščine se sicer neprenehoma spreminjajo. Nasprotna razlaga bi zato izvotlila bistvo pravnomočnosti odločitve o preživnini. Ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki niso bistvene, v okviru 132. člena ZZZDR bi namreč ponovno določenje višine preživnine predstavljalo nedopusten poseg v pravnomočnost sodbe, s katero je bila preživnina prvotno določena. Tak pristop, ki je lasten tudi tožnikovemu izhodišču v tej pravdi, bi privedel do kontinuiranega sodnega odločanja o višini vsakokratne mesečne preživnine.

Glede spremenjenih dohodkov tožnika:

11.Trditve o tem, da se je tožniku znižala plača, so izkrivljene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da to sploh ne drži. Listinski podatki v tem pravdnem spisu (priloge A15 do A 26) ter v prvotnem pravdnem spisu pod opr. št. P 674/2010-IV (priloge B17) potrjujejo, da je tožnikova plača okvirno primerljiva s tisto, ki jo je prejemal ob prvotni določitvi preživnine. Nikakor torej ne more iti za bistveno spremembo (četudi bi držale navedbe o znižanju za dobrih 100,00 EUR, ne bi šlo za bistveno spremenjeno okoliščino). Pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni primerjalo istovrstne postavke na plačnih listih, pa so neresnične in zato tudi nekorektne.

Glede višine najemnine, ki jo plačuje zakonita zastopnica:

12.Tožnikova teza je, da bi se morala toženka preseliti v stanovanje, za katerega bi plačevala nižjo najemnino. Prav tak očitek je že bil obravnavan v prvotni pravdi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Tožnik (tudi sedaj v pritožbi) to isto tezo v tej pravdi zgolj nadgrajuje z novim argumentom (domnevnim znižanjem višine najemnin). Tudi ta argument pa še vedno ne more voditi k sklepu, da bi se bila zakonita zastopnica dolžna preseliti, ker bo sicer trpela preživninske sankcije. Ker najemnina, ki jo plačuje, ni nesorazmerna in ni nerazumno visoka, bi bila takšna zahteva nesorazmeren poseg v njeno splošno svobodo ravnanja. Te okoliščine zato tudi ni dopustno upoštevati v okviru preživninskega vrednotenja.

Glede iskanja druge zaposlitve:

13.Glede tega ugovora velja podobno. Zakonita zastopnica je normalno zaposlena, druge zaposlitve pa očitno še ni našla. Preživninska sankcija v obliki znižanja preživnine, ker ne išče dovolj intenzivno (pritožnik celo priznava, da je zakonita zastopnica v zadnjih dveh letih podala eno prošnjo za novo zaposlitev), druge zaposlitve, bi nesorazmerno posegala v njeno splošno svobodo ravnanja.

Glede zdravstvenega stanja tožnika:

14.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mora tožnik zaradi zdravstvenih težav sedaj plačevati za zdravila 70,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ne gre za bistveno spremenjeno okoliščino v luči 132. člena ZZZDR. Tega ne omaje niti poskus argumentacije, ki sešteva mesečne zneske in prikazuje letno raven teh stroškov.

Glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP:

15.Očitek, da se sodišče ni opredelilo do njegove trditve, češ da s sinom preživi veliko časa, s čimer mu nastajajo tudi stroški, ni točen. Sodišče se je do tega opredelilo v 6. točki izpodbijane sodbe.

16.Očitek, da se sodišče ni opredelilo do njegove navedbe, češ da ima zakonita zastopnica novega partnerja, kar naj bi zmanjševalo stroške bivanja, pa ni zadosti konkretiziran, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik namreč ne pojasni, v kateri vlogi je podal takšno trditev (v tožbi, denimo, je ni). Glede na to, da na obstoj te kršitve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pa bi bil to dolžan storiti.

Odločitev pritožbenega sodišča in procesno pooblastilo zanjo:

17.Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

18.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške po merilu (ne)uspeha hipotetično (glede na neutemeljeno pritožbo) ni mogla spremeniti svojega procesnega položaja. Ker je tako, stroški za to vlogo za pravdo niso bili potrebni ter jih sodišče po merilu iz 155. člena ZPP toženi stranki ni priznalo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa)

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/1976 do Ur. list RS, št. 84/2012)