Jedro

Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. Pravdni stranki si to določilo razlagata različno.

Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca. To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.

Tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja tožena zavarovalnica, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.291,04 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plačati zavarovalnino za materialno škodo v višini 12.903,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20. 5. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna v roku 15 dni tožniku plačati pravdne stroške v znesku 1.731,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v skladu s prvim odstavkom 2. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-13 (v nadaljevanju Splošni pogoji) ena od zavarovanih nevarnosti tudi prometna nesreča. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje je pojem prometne nesreče v Splošnih pogojih jasno opredeljen. Prometna nesreča je vsako trčenje, udarec, prevrnitev, zdrs, strmoglavljenje, ipd. Pojem prometne nesreče torej ni vezan na površino, kjer se zgodi, zato je širši od pojma prometne nesreče po Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje. Ker je kasko zavarovanje prostovoljno zavarovanje, je s takšno opredelitvijo želela razširiti pojem prometne nesreče tako, da bi krila tudi škodo, ki nastane v situacijah, kot je obravnavana. Če pa bi sledili razlagi sodišča prve stopnje, prevrnitev traktorja v domačem silosu ne bi bila zavarovana nevarnost in kritje po zavarovani polici ne bi obstajalo, temveč bi bila krita le škoda, nastala na javni ali nekategorizirani cesti, namenjeni za javni promet. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pri presoji, kdaj je potrebno obvestiti policijo, treba slediti določbam ZPrCP, ki obvestilo policije predvidevajo le v primeru prometne nesreče II. in III. kategorije, ne pa tudi v primeru prometne nesreče I. kategorije. Če je prevrnitev traktorja na domačem dvorišču mogoče subsumirati pod pojem prometne nesreče, ima na podlagi 30. člena Splošnih pogojev zavarovanec dolžnost, da obvesti policijo ne glede na kategorijo prometne nesreče. V Splošnih pogojih je obveznost obvestitve policije določena širše, saj niso izvzete prometne nesreče, v katerih je nastala le materialna škoda (II Cp 3242/2014). Obvestilo je pomembno zaradi ugotavljanja psihofizičnega stanja voznika. Določeno je zaradi izpodbijanja domneve alkoholiziranosti in je tako v prid zavarovancu. Podobno izhaja tudi iz zadnje strani Splošnih pogojev, kjer toženka svetuje svojim zavarovancem, da bodo z obvestitvijo policije lažje in hitreje uveljavljali svoje pravice iz zavarovanja. Ni relevanten zaključek sodišča prve stopnje, da voznik ni imel namena izogniti se preizkusu alkoholiziranosti. Domnevo alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti le, če so obstajali objektivni razlogi za to, da policija o prometni nesreči ni bila obveščena (npr. dejanska nezmožnost). Napačno je ugotovljena višina škode. Do DDV-ja bi bil tožnik upravičen le, če bi povračilo škode uveljavljal na podlagi že plačanega računa za popravilo traktorja.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno. Navaja, da je pri opredelitvi pojma prometna nesreča, ki je v Splošnih pogojih našteta kot ena od zavarovanih nevarnosti, zaradi njegove nejasnosti treba uporabiti tudi določbe ZPrCP, zlasti v tistem delu, ki ureja obveznosti zavarovanca po nastanku zavarovalnega primera. Ker je nastala samo materialna škoda, v skladu z zakonskimi določbami ni bilo treba obvestiti policije. Vztraja tudi, da je v obravnavanem primeru uspel izpodbiti domnevo alkoholiziranosti. Opustitev obvestitve policije še ne pomeni, da ne more izpodbiti domneve alkoholiziranosti z drugimi dokazi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju svojega vozila, ki je bila sklenjena s toženko, od slednje zahteva plačilo škode, ki je na vozilu, ki ga je vozil njegov sin, nastala v škodnem dogodku dne 6. 5. 2014. 6. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnikov traktor prevrnil med vožnjo po silosu na dvorišču tožnikove domačije (pri tlačenju silaže), pri tem je prišlo do poškodbe traktorske kabine s pritiklinami. Voznik traktorja alkohola ni užival. Policija o škodnem dogodku ni bila obveščena.

7. Tudi v pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je bil voznik traktorja dolžan po škodnem dogodku poklicati policijo in ali se je s tem, ko je ni poklical, izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti, posledično pa vzpostavil domnevo, da je vozil pod vplivom alkohola in je zato zavarovalno kritje izključeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 8. člena Splošnih pogojev.

8. Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru.

9. Pravdni stranki si določilo razlagata različno. Sodišče prve stopnje je kot jedro spora opredelilo razlago pojma prometne nesreče, vendar tako iz vlog podanih pred sodiščem prve stopnje, kot tudi iz navedb podanih v pritožbenem postopku izhaja, da ni sporen zgolj ta pojem ampak pomen določbe kot celote. To je, kljub temu, da je zavzelo stališče, da je določba jasna in je obvestilo potrebno, ko gre za prometno nesrečo, zaznalo tudi sodišče prve stopnje, ko je iskalo ustrezen predpis v skladu s 3. točko prvega odstavka 30. člena Splošnih pogojev. Tožnik je tako v tožbi kot v odgovoru na pritožbo1 zavzel stališče, da mu določba nalaga, da je dolžan poklicati policijo le v primeru, kadar to obveznost določa predpis, pri čemer meni, da je ustrezen predpis v primeru prometne nesreče kot zavarovane nevarnosti ZPrCP. Iz navedb toženke pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi pa smiselno izhaja, da določba nalaga dolžnost poklicati policijo v vseh primerih, kadar škodni dogodek pomeni uresničitev zavarovane nevarnosti prometna nesreča v skladu s 1. točko prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev. Gre za nasprotujoča a, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve, mogoča pomena določila, kar terja materialnopravni sklep, da je takšno pogodbeno določilo sporno, zaradi česar je treba pri njegovi razlagi iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti na način, ki ustreza načelom obligacijskega prava, oporo pri razlagi določila pa iskati tudi v drugih metodah razlage (82. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).2

10. Jezikovna razlaga tega določila odgovora ne da in podpira obe razlagi. Ključna je namreč besedica predvsem, ki lahko izraža tako, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu3, kot tudi omejevanje na najpomembnejše primere znotraj prvotnega splošnega pojma4. Namen obvestila policiji je v tem, da se ugotovijo dejstva, ki jih toženka potrebuje za obravnavo zahtevka, kar velja tudi za dejstvo morebitne alkoholiziranost voznika zavarovanega vozila. Zavarovalnica namreč nima objektivnih možnosti dokazovanja alkoholiziranosti zavarovanca oziroma voznika zavarovanega vozila v času škodnega dogodka, ker se v času nastanka škode ne nahaja na kraju nezgode, poleg tega pa za ugotavljanje vsebnosti alkohola v krvi veljajo posebna pravila stroke, po katerih je zanesljivost preiskave med drugim pogojena s časom, v katerem je opravljena. Namenska razlaga tako kaže na to, da določba nalaga obveznost poklicati policijo, ko gre za uresničitev zavarovane nevarnosti prometna nesreča v skladu s splošnimi pogoji, ne glede na to, ali to določajo ustrezni predpisi ali ne. Vendar pa sistematična razlaga da drugačen rezultat. Zadnja stran splošnih pogojev vsebuje nasvete toženke za večjo varnost na cesti in lažje uveljavljanje pravic iz zavarovalne pogodbe. Kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v prvem sklopu nasvetov zapisano, kaj je treba storiti v primeru udeležbe v prometni nesreči. Nasveti v tem delu povzemajo dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči, kot jih določa 110. člen ZPrCP, vključno z izrecno določeno obveznostjo poklicati policijo v primeru prometne nesreče s telesnimi poškodbami in mrtvimi udeleženci, ne pa tudi v primeru prometne nesreče, v kateri nastane le premoženjska škoda. To pa nakazuje razlago za katero se zavzema tožnik, da je treba poklicati policijo le, kadar tako določa ustrezen predpis.

11. Tudi v 82. členu OZ nanizana zakonska razlagalna pravila v predmetni zadevi ne dajo enoznačnega odgovora. „Skupen namen pogodbenikov“ je razviden iz zgoraj že omenjene namenske razlage določila, pritrditi pa je sodišču prve stopnje, da bi, glede na izrecne napotke toženke svojim zavarovancem, razlaga, kot jo ponuja toženka pomenila kršitev načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ).

12. Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca (83. člen OZ).5 To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.

13. V primeru obravnavanega škodnega dogodka ZPrCP ne določa obveznosti poklicati policijo,6 prav tako pa toženka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tudi noben drug predpis zavarovancu oziroma vozniku zavarovanega vozila ni nalagal, da o škodnem dogodku obvesti policijo. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da splošni pogoji zavarovancu oziroma vozniku zavarovanega vozila niso nalagali, da o škodnem dogodku obvesti policijo, pravilen.

14. Ne držijo pritožbene navedbe, da se domneva, da je bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila v času škodnega dogodka alkoholiziran, če o njem ne obvesti policije. Takšna domneva iz splošnih pogojev ne izhaja, tako tudi ni stališče novejše sodne prakse7. Sodna praksa opustitev obvestila policije obravnava v zvezi z izmikom preizkusa alkoholiziranosti, ki v skladu s 4. točko prvega odstavka 8. člena Splošnih pogojev ustvarja domnevo, da je bil voznik pod vplivom alkohola. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je v sodni praksi glede napolnitve pravnega standarda izmikanja preiskavi alkoholiziranosti sprejeto stališče, da je praviloma pomembno le to, ali je voznik zavarovanega vozila oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti in ni treba, da je izmaknitev preiskavi hotena oziroma storjena s tem namenom. Vendar pa se ta sodna praksa nanaša na primere, ko zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila krši izrecno določeno pogodbeno obveznost poklicati policijo.8 V predmetni zadevi, ko zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila te obveznosti ni imel, ter ko iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da voznik alkohola ni užival, policija pa na kraj dogodka ni bila klicana, ker je nastala le materialna škoda in iz skladne izpovedi tožnika in voznika zavarovanega vozila, izhaja tudi, da so menili, da policije ni treba poklicati,9 pa je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da se voznik zavarovanega avtomobila ni izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, kar posledično pomeni, da domneva alkoholiziranosti ni podana.

15. Temu je dodati, da tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja toženka, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.10

16. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede višine priznane škode. Toženka je v splošnih pogojih sama določila način ugotavljanja višine škode. Tako 2. točka prvega odstavka 14. člena Splošnih pogojev določa, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, v primeru poškodovanja zavarovanega vozila ugotavlja po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo, pri čemer se v stroške popravila vštejejo tudi stroški montaže in demontaže. V primerih, kot je konkretni, ko popravilo še ni izvedeno,11 se višina škode določi na podlagi ocene oziroma predračuna stroškov, torej glede na projekcijo stroškov, ki bodo nastali zavarovancu po normalnem teku stvari. Ta ocena pa, glede na to, da tožnika kot končnega porabnika bremeni plačilo DDV, obsega tudi DDV.12

17. Ker v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. in 154. člen ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka krije tudi tožnik, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi višjega sodišča in je bil tako nepotreben (165. in 155. člen ZPP). Glede na končni uspeh tožnika v postopku, pa mu je toženka dolžna povrniti stroške revizijskega postopka, ki jih je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo. Višje sodišče jih je odmerilo na podlagi priglašenih stroškov in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi, in sicer mu je glede na višino vtoževane terjatve 12.903,95 EUR priznalo nagrado za postopek z revizijo v višini 682,00 EUR (tar. št. 3300), kar s pripadajočim 22% DDV v višini 150,04 EUR in sodno takso v višini 459,00 EUR znaša skupaj 1.291,04 EUR. Navedene stroške je toženka dolžna tožniku plačati v 15 dneh po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1 V tožbi je menil, da mu določba nalaga, da je dolžan poklicati policijo samo v primerih, ki jih določa zakon. V odgovoru na pritožbo vztraja, da je v 30. členu Splošnih pogojev določeno, da se mora zavarovanec v primeru nastanka zavarovalnega primera ravnati po ustreznih predpisih. 2 Prim. N. Plavšak v: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, str. 494. 3 Npr. piše z levo roko, predvsem pa z desno. 4 Npr. oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi. 5 Določbo si tudi sodna praksa razlaga različno (prim. VSL II Cp 3242/2014 z dne 3. 12. 2014 na katero se sklicuje toženka, drugače VSL I Cp 2763/2015 z dne 18. 11. 2015). 6 Obravnavani škodni dogodek ni prometna nesreča v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPrCP, saj se je traktor prevrnil pri vožnji po silosu. 7 Višje sodišče na spletni strani www.sodnapraksa.si ni našlo sodbe II Cp 1900/2003, na katero se sklicuje pritožnica. 8 Tako tudi sodna praksa, na katero se v pritožbi sklicuje pritožnica (VSL II Cp 3242/2014 z dne 3. 12. 2014, VS RS II Ips 179/2009 z dne 15. 11. 2012). 9 Tako tudi pritožnica v pritožbi (prvi stavek na 4. strani pritožbe). 10 Prim. VSL II Cp 3242/2014 z dne 3. 12. 2014 na katero se sklicuje toženka, drugače I Cp 2763/2015 z dne 18. 11. 2015. 11 Izpoved F. K. (list. št. 13). 12 Prim. VSL sodba II Cp 2098/2013 z dne 5. 2. 2014, II Cp 888/2017 z dne 2. 8. 2017, II Cp 1241/93.