Jedro

Dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo po sebi ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku povrne 5,01 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejstvo, da naj bi bil v izvršilni zadevi VL 83218/2010 sklep o ustavitvi izvršbe izdan dne 9. 4. 2019. Poudarja, da gre za povsem nepreverljivo dejstvo, ki ga je upnik zatrjeval šele v odgovoru na ugovor z dne 22. 2. 2019 z navedbo, da naj bi bil izvršilni postopek v predmetni zadevi dejansko končan dne 9. 4. 2019, pri tem pa v zvezi z zatrjevanim ni predlagal nobenih dokazov. Dolžnik opozarja, da mu je bil odgovor na ugovor vročen hkrati z izpodbijanim sklepom ter očita, da mu je bila s takim postopanjem sodišča kršena njegova pravica do izjave, saj je sodišče prve stopnje odločitev v zvezi z ugovornim razlogom po 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oprlo izključno na nove trditve, ki jih je upnik navedel šele v odgovoru na ugovor. Glede na navedeno zatrjuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj mora biti kontradiktornost zagotovljena že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega ob dejstvu, da upnik za te svoje trditve v odgovoru na ugovor ni predložil nobenih dokazov, poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje navedbe dolžnika v ugovoru šteti za resnične ter vsled temu ugovoru ugoditi. V zvezi s tem izpostavlja, da je razlog za končanje izvršilnega postopka odločilnega pomena pri ugotavljanju dejstev v zvezi s pretrganjem zastaranja, saj se zastaranje ne pretrga, v kolikor se postopek ustavi zaradi umika upnikovega predloga za izvršbo. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi z dne 3. 11. 2020 razveljavi in upniku naloži v plačilo stroške tega izvršilnega postopka oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83218/2010 z dne 16. 6. 2010. 5. Pritožbeno izpodbijana je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor, ker je ugotovilo, da je bil v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83218/2010 sklep o ustavitvi izvršbe izdan dne 9. 4. 2019, izvršilni predlog pa v predmetni zadevi vložen dne 29. 10. 2020 in tako do dne vložitve izvršilnega predloga ni potekel niti 10 letni rok za prave judikatne terjatve (prvi odstavek 356. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ) niti 3 letni zastaralni rok za občasne (neprave judikatne; drugi odstavek 356. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 347. člena OZ) terjatve.

7. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (365. člen OZ).

8. Pritožbenim očitkom o kršitvi tretjega odstavka 58. člena ZIZ ni mogoče slediti. Ob tem, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru ugovarjal zastaranje terjatve zaradi poteka desetletnega zastaralnega roka pri pravih judikatnih terjatvah oziroma 3 letnega zastaralnega roka pri nepravih judikatnih terjatvah ter kot dan začetka teka zastaralnega roka zatrjeval dan pravnomočnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83218/2010 z dne 16. 6. 2010, upnik pa je prerekal ugovorne navedbe s trditvami, da se je izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83218/2010 končal dne 9. 4. 2019, glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva v zvezi z ugovorom zastaranja, zaključek o tem, na komu je dokazno breme za trditve v zvezi s končanjem postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83218/2010, še namreč ni mogoč, saj ni mogoče z gotovostjo zaključiti, ali gre za trditve o začetku teka zastaralnega roka ali za trditve o pretrganju teka zastaralnega roka1. 9. Pritožba pravilno izpostavlja, da dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori. Ker tega ni storilo, mu je odvzelo možnost, da se pred odločitvijo opredeli do stališča, ključnega za odločitev in oblikovanega ob sodelovanju nasprotne stranke. Vsled navedenemu so pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ utemeljeni.

10. Glede na obrazloženo je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje dolžniku omogoči, da se izjavi o navedbah upnice v odgovoru na ugovor ter zatem o ugovoru ponovno odloči. 11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 „Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru zastaranje ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan. Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja, vendar le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe“ (tako VSL sklep II Ip 744/2020 z dne 6. 7. 2020).