Jedro

Razlogi smotrnosti, ki jih v svojem predlogu navajata tožena stranka in stranski intervenient, nanašajo pa se le na problem pravdnih stroškov zaradi potovanj in odsotnosti, torej niso tako tehtni, da bi mogli pretehtati sicer v zakonu predvideno pravico tožeče stranke do izbire pristojnosti v odškodninskem sporu.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je na Temeljno sodišče v Ljubljani, Enoto v Ljubljani (sedaj Okrožno sodišče v Ljubljani) vložila proti toženi stranki, na katere strani je nastopil tudi stranski intervenient, tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki naj bi tožnikom nastala dne 2.6.1994 v prometni nesreči, ki se je po domnevni krivdi stranskega intervenienta pripetila v L. Tožena stranka in stranski intervenient na njeni strani pa sta v odgovoru na tožbo predlagala, naj se iz razlogov ekonomičnosti zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Celju, na katerega območju se je pripetil škodni dogodek. Vsi prizadeti imajo svoja bivališča in pisarne na območju tega sodišča, le pooblaščenec tožnikov je iz Ljubljane. Zato je Okrožno sodišče v Ljubljani zadevo predložilo v odločanje o delegaciji iz razlogov smotrnosti.

Predlog ni utemeljen.

Na predlog stranke ali pristojnega sodišča Vrhovno sodišče lahko določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (68. člen ZPP). Razlogi smotrnosti, ki se morajo nanašati na okoliščine določenega spora, torej narekujejo delegiranje zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču. Vendar pa je tožeča stranka vložila tožbo proti toženi stranki Zavarovalnici .. iz Ljubljane očitno na podlagi določbe 46. člena ZPP, ki se nanaša na splošno krajevno pristojnost za toženo stranko. Pri tem se je poslužila izbirne pravice (52. člen ZPP), ki se nanaša na pristojnost v odškodninskih sporih. Iz njenega stališča, ki ga je izrazila v odgovoru na predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, je videti, da so jo k temu vodili določeni razlogi, pa se je prav zaradi njih poslužila izbire, ki ji jo omogoča navedena zakonska določba. Razlogi smotrnosti, ki jih v svojem predlogu navajata tožena stranka in stranski intervenient, nanašajo pa se le na problem pravdnih stroškov zaradi potovanj in odsotnosti, torej niso tako tehtni, da bi mogli pretehtati sicer v zakonu predvideno pravico tožeče stranke do izbire pristojnosti v odškodninskem sporu. Zato je bilo treba predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrniti. Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, 4/77 do 27/90), na katerih temelji odločitev, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, 1/91-I).