Jedro

Dejansko stanje v obravnavani zadevi je sporno, zato bi sodišče prve stopnje moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode, ki jo je tožnik utrpel na osebnem avtomobilu, ko je med vožnjo po cesti iz strmega pobočja pred njegov avtomobil padla skala in se ji ni uspel izogniti.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi navaja, da sodišče in izvedlo naroka za glavno obravnavo in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj je tožeča stranka v zadnjem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 25. 8. 2020 predlagala, da sodišče v zadevi izvede narok za glavno obravnavo. Sodba tudi ni bila nesklepčna, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca A. A., na katerega se tožeča stranka sklicuje v tožbi in bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot navedbe tožeče stranke, sledi specifikacija nastale škode.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti. O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica, višje sodišče pa je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje.

6. Tožeča stranka je kot lastnik osebnega vozila utrpel škodo, ko je povozil skalo, ki je pred njim padla s pobočja nad cesto. Toži Republiko Slovenijo, ker je Direkcija Republike Slovenije za infrastruktura organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, zaradi opustitve rednega vzdrževanja cestnega odseka na katerem je prišlo do poškodbe.

7. Tožeča stranka se v tožbi v zvezi z materialno škodo v višini 1.692,00 EUR sklicuje na priloženo izvedensko mnenje izvedenca A. A., ki bi ga sodišče moralo obravnavati kot trditve tožeče stranke, kjer je na drugi strani specificirana škoda, ki je tožniku nastala v škodnem dogodku. Zato podlage, da bi sodišče tožbo zavrnilo kot nesklepčno, ni bilo.

8. Pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo glavne obravnave, ker je prezrlo, da je tožeča stranka podala navedbe, da je na vozišče tik pred njegovim vozilom padlo kamenje, ki se mu ni mogel izogniti, ker je tožena stranka opustila redno vzdrževanje navedenega cestnega odseka in med drugim predlagal tudi lastno zaslišanje.

9. Skladno z določilom 454. člena ZPP je v sporih majhne vrednosti določena možnost izjeme obligatornosti glavne obravnave v primeru nespornega dejanskega stanja. Drugi odstavek tega člena daje sodišču možnost, da izda odločbo brez razpisa naroka, če je dejansko stanje sicer sporno, a je mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala. Dejansko stanje v obravnavani zadevi pa vsekakor je sporno, in sicer glede vprašanja, ali je pred tožnikovo vozilo padlo kamenje, ki se je odkrušilo iz pobočja nad cesto in ali je tožena stranka poskrbela za primerno vzdrževanje ceste kot tudi mesto škodnega dogodka. Višje sodišče je mnenja, da o teh vprašanjih sodišče prve stopnje ni mogel odločiti samo na podlagi listinskih dokazov, ampak bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.

10. Ker torej ni bila izpolnjena ena od kumulativnih predpostavk za izdajo sodbe brez opravljanja glavne obravnave po 454. členu ZPP (nespornost dejanskega stanja oziroma možnost odločitve že na podlagi listinskih dokazov), je podana bistvena kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi in drugi odstavek 458. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ugotoviti, ali je prišlo do škodnega dogodka, kot ga zatrjuje tožeča stranka in na katerem delu ceste. Če bo ugotovilo, da je do nezgode prišlo na način, kot ga zatrjuje tožeča stranka, potem se bo ob pravilni uporabi določil materialnega prava tožena stranka lahko razbremenila svoje odgovornosti za nastalo škodo, če bo dokazala, da ni opustila rednega vzdrževanja navedenega cestnega odseka.

11. Višje sodišče v sporih majhne vrednosti ne more samo posegati v ugotovljeno dejansko stanje, zato je potrebno sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)