Jedro

Zakon za sklenitev konkretne pogodbe (o priznanju dolga in povrnitvi izplačanega zneska) posebne oblike ne zahteva, zato bi za odstop od pogodbe zadoščala tudi ustna izjava, pisno elektronsko sporočilo, s katerim je bila nasprotna pogodbena stranka seznanjena, pa po oblikovni plati ustreza še toliko bolj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožeči stranki povrne 7.903,57 EUR z obrestmi od 22. 11. 2017 do plačila ter pravdne stroške.

2. Toženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da vztraja, da tožeča stranka od pogodbe ni veljavno odstopila. Dokument s 1. 8. 2016 ni podpisan ne lastnoročno ne elektronsko, zato ne more imeti nobene pravne veljave. Sodišče je spregledalo, da lahko odstopno izjavo poda le zakoniti zastopnik ali pooblaščenec tožeče stranke, elektronsko pogodbo pa je podpisala uslužbenka službe za izterjavo, ki to ni. Terjatev tožeče stranke torej ni zapadla. Navaja še, da je sodišče zmotno presodilo njen ugovor zastaranja. Ker imajo terjatve po pogodbi značaj anuitet, zastarajo v treh letih. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta sklenili dve pogodbi o priznanju dolga in povrnitvi izplačanega zneska, s katerima je tožeča stranka poplačala toženkine dolgove iz kreditnih pogodb, toženka pa se je tožeči stranki zavezala, da bo zanjo plačana zneska tožeči stranki vračala v obrokih. Vendar toženka ni redno plačevala obrokov (kar za pritožnico ni sporno), zato je tožeča stranka od pogodb odstopila in zahteva vračilo obeh zneskov v celoti. Toženka vztraja, da tožeča stranka od pogodbe ni veljavno odstopila.

6. Pritožnica sicer kot pravilno priznava materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je odstop od pogodbe enostranska izjava volje, ki učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Da je toženka odstop prejela, je sodišče prve stopnje ugotovilo, in te ugotovitve pritožnica ne izpodbija. Ker zakon za sklenitev konkretne pogodbe posebne oblike ne zahteva, bi za odstop zadoščala tudi ustna izjava (51. člen OZ). Elektronsko sporočilo, poslano toženki, ki se je z njim seznanila, po oblikovni plati za odstop od pogodbe ustreza še toliko bolj. Navedba, da odstopa ni podala upravičena oseba, je nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP), sicer očitek tudi ni utemeljen (pooblastilo po zaposlitvi – 80. člen OZ; naknadna odobritev neupravičeno zastopanega – prvi odstavek 73. člen OZ).1

7. Tožeča stranka je od pogodbe torej veljavno odstopila, zato je vtoževana terjatev v celoti zapadla v plačilo, kot to določajo pogodbena pravila pogodb, ki sta ju pravdni stranki sklenili in ki med njima ustvarjajo pravno zavezujoča pravna pravila.

8. Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje pri ugovoru zastaranja. Tožeča stranka namreč ne vtožuje posameznih neplačanih obrokov po sklenjenih pogodbah, ampak terja povrnitev celotnega zneska, ki je zapadel v plačilo (v skladu s pogodbenimi določili) v trenutku, ko je tožeča stranka od pogodbe veljavno odstopila. Za vračilo pogodbeno dogovorjenega zneska, ki niso obroki oziroma, kot pravi pritožnica, anuitete, pa je zastaralni rok pet let, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Zahtevek tako ni zastaral. 9. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožnice je posledica zavrnitve njene pritožbe, odgovor tožeče stranke na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Če bi višje sodišče kot pravočasno upoštevalo pritožbeno navedbo o nepravilnostih pri zastopanju, bi moralo upoštevati kot pravočasne tudi navedbe iz odgovora na pritožbo.