Jedro

Dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da je A. A. v povezavi z B. B. prek navedenega upnika odločujoče vplival oziroma da vpliva na oblikovanje volje dolžnika, pritožnik ni navedel.

O povezavi v smislu tretjega odstavka 18. člena ZFPPIPP tudi ni mogoče sklepati na podlagi trditev pritožnika, ki se nanašajo na C. C., saj pritožnik ni pojasnil, kako bi lahko navedena oseba, ki naj bi bila nekdanja sodelavka A. A., prek upnika D. vplivala na dolžnika, glede na to, da je bivša družbenica upnika D. in bivša zakonita zastopnica dolžnika.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2024 potrdilo prisilno poravnavo z naslednjo vsebino: delež plačila terjatev upnikov: 100 %; rok za plačilo terjatev upnikov: zadnji dan drugega leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi; terjatve upnikov se v obdobju od 22. 6. 2023 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo (I. točka izreka). O terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 7. 5. 2024, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora navadne terjatve iz II. točke izreka plačati upnikom v deležu in roku, določenih v I. točki izreka (III. točka izreka). S sklepom z dne 17. 5. 2024 pa je upravičenje za vodenje poslov dolžnika E., d. o. o. preneslo na upnika D., d. o. o.

2.Upnik F. F. je proti sklepoma pravočasno vložil pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Predlagatelj postopka prisilne poravnave, upnik D., d. o. o. (v nadaljevanju D.) je na pritožbi odgovoril. Nanju je odgovoril tudi dolžnik.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave

5.Pritožnik navaja, da je drugi največji upnik dolžnika ter da njegove terjatve izhajajo iz terjatev njegovega dolžnika A. A. do družbe E. d. o. o. (v nadaljevanju E.; dolžnik), ki jih je upnik prevzel v izvršilnem postopku proti dolžniku A. A. in prijavil v tem postopku prisilne poravnave. Del svoje priznane terjatve v višini 1,404.000,00 EUR je z izjavo o vpisu in plačilu novih poslovnih deležev s prenosom navadnih terjatev z dne 29. 4. 2024 prenesel na insolventnega dolžnika, pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

6.Pritožnik trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo izločiti iz glasovanja največjega upnika, D., ki naj bi bil v lasti bivšega lastnika dolžnika, in naj bi evidentno šlo za izigravanje upnikov s strani A. A. in družbe D. Ta naj bi imela na osnovi izglasovane in potrjene prisilne poravnave namen oškodovati druge upnike, kar naj bi izhajalo iz pritožnikovih navedb, ki jih pritožbeno sodišče povzema v nadaljevanju.

7.Pritožnik tako glede „terjatve do A. A. in vpliva na D. ter zlorabe položaja“ trdi:

-da pritožnik izkazuje do A. A. pravnomočno terjatev v višini 4,053.077,00 EUR s pripadki od 26. 2. 2010 dalje, zaradi izterjave katere se vodi izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I 446/2023;

-da prav A. A. obvladuje družbo E. prek sedaj že nekdanje lastnice družbe L. d. o. o., ki je v slamnati lasti njegovega bratranca in tesnega zaupnika B. B., ki je bil v preteklosti tudi slamnati direktor družbe E.;

-da je vpliv A. A. razviden iz pooblastila SV 000/2022 z dne 17. 9. 2022 B. B., da izvede vse potrebno za prenos poslovanja in premoženja iz družbe E. na družbo D. v skladu z načrtom Term-Sheet z dne 14. 6. 2022, po katerem bi A. A. nekdanje premoženje družbe E. obvladoval iz davčnih oaz skupaj z G. G. iz Dubaja, družba E. pa bi brez premoženja in zaposlenih pristala v stečaju in ne bi mogla poplačati upnikov, predvsem do takrat največjega upnika F. F.;

-da je A. A. identičen manever enkrat že izvedel, ko je bilo zaradi upnikov ogroženo premoženje in poslovanje njegove družbe H. d. o. o., ko je v letih 2014 in 2015 celotno premoženje in zaposlovanje z vsemi zaposlenimi prenesel na družbo E. (v slamnati lasti njegovega bratranca), družbo H. d. o. o. pa prepustil stečaju (St 000/2018), v katerem so upniki, med njimi tudi največji F. F., ostali brez vsega;

-da je bila zaradi suma zlorabe položaja in zaupanja pri poslovanju v družbi H. d. o. o. proti A. A. uvedena kazenska preiskava pri Okrožnem sodišču v Mariboru in vložena obtožnica, kar naj bi kazalo, da gre očitno za t.i. veriženje stečajev na begu pred upniki, tokrat s prenosom premoženja in poslovanja v davčne oaze, kjer upniki nimajo več nobenih možnosti za poplačilo terjatev;

-da je izdelava načrta Term – Sheet v juniju 2022 neposredno povezana s terjatvijo F. F. do A. A., naj bi sledilo iz dejstva, da je A. A. v aprilu 2022 prejel sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 756/2022 z dne 29. 3. 2022, po kateri mora svojemu partnerju F. F. plačati 4,053.077,00 EUR s pripadki od 26. 2. 2010 dalje iz naslova delitve premoženja iz societetnega projekta I.;

-da je istočasno nekdanja sodelavka A. A. C. C. ustanovila družbo D., ki jo je v nadaljevanju prodala družbi J. na otoku Cipru, ki je v lasti družbe K. na otoku Jersey ki je glede na načrt Term – Sheet v lasti A. A. in G. G., C. C. pa je v nadaljevanju postala direktorica družbe E.

8.Glede „izigravanja upnikov dolžnika s strani družbe D.“ pritožnik trdi:

-da je že v ugovoru proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 23. 1. 2024 in ponovno v ugovoru proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 26. 2. 2023 podrobno opisal, kako namerava predlagatelj prisilne poravnave in največji upnik, družba D. premoženje in poslovanje dolžnika prenesti na družbo D., ki ima lastnike v davčnih oazah in tako oškodovati upnike, med njimi predvsem največjega, F. F.;

-da je največji upnik D. svojo terjatev v višini 2,841.503,86 EUR z izjavo o vpisu in vplačilu novih poslovnih deležev s prenosom navadnih terjatev z dne 22. 4. 2024 prenesel na dolžnika, tako da ne bo mogel vrniti denarja svojemu posojilodajalcu G. G., ki skupaj z A. A. (dolžnikom pritožnika) obvladuje družbo D. (G. G. in A. A. naj bi bila solastnika družbe K. na otoku Jersey, ki je v 100 % lasti družbe J. na otoku Ciper, ki je 100 % lastnica družbe D., ki bo po potrjeni prisilni poravnavi postala 95 % lastnica družbe E.;

-da je G. G. posodil svoji družbi D. D. 3,000.000,00 EUR po predloženih posojilnih pogodbah, pri čemer pa za G. G. posojila njegovi družbi D. jamči družba E. z vsem svojim premoženjem, kot izhaja iz predloženih pogodb o zavarovanju;

-da, ker je družba D. svojo terjatev vložila v kapital družbe E., ne bo več mogla vrniti istega posojila G. G., tako da bo G. G. lahko unovčil svoja zavarovanja na premoženju družbe E. in realiziral prenos poslovanja in premoženja iz družbe E. na njegovo družbo D., v skladu z načrtom, kot to izhaja iz dokumenta Term – Sheet z dne 14. 6. 2022;

-da bo družba E. tako ostala brez premoženja in brez zaposlenih in ne bo mogla realizirati poplačila upnikov v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja dolžnika z dne 31. 1. 2023, ki je bil potrjen s sklepom o potrditvi prisilne poravnave;

-da se določene aktivnosti na relaciji družbe dolžnika E. in največjega upnika D. že dogajajo, naj bi izhajalo iz poslovnih poročil za obe družbi za leto 2023, kjer družba D. izkazuje prihodke v višini 324.000,00 EUR, medtem ko družba E. izkazuje identičen znesek 324.000,00 EUR iz naslova drugih poslovnih prihodkov.

9.Pritožbeno sodišče je glede na trditve pritožnika o povezavah med dolžnikom, upnikom D. in zgoraj navedenimi osebami najprej preizkušalo, ali ima katera od oseb, ki jih omenja pritožnik, položaj ožje povezane osebe v smislu 18. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP namreč upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Da bi upnik D. imel v razmerju do insolventnega dolžnika položaj ožje povezane družbe po 527. členu ZGD-1, pritožnik niti ne trdi. Po prvem odstavku 18. člena ZFPPIPP pa so ožje povezane osebe posamezne fizične osebe: 1. njen zakonec ali zunajzakonski partner, 2. njen sorodnik v ravni vrsti ali sorodnik v ravni vrsti osebe iz 1. točke tega odstavka, 3. njeni bratje in sestre, 4. oseba, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji na istem naslovu, do ravni številke stanovanja in 5. oseba, kateri je imenovana za skrbnika. Po drugem odstavku 18. člena ZFPPIPP je ožje povezana oseba posamezne pravne osebe oseba: 1. ki v tej pravni osebi opravlja funkcijo poslovodstva ali je član organa nadzora ali je v vlogi prokurista, 2. ki ima v tej pravni osebi položaj družbenika z najmanj 10 % deležem v kapitalu ali 10 % glasovalnih pravic ali 3. ki je z osebo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena povezana na način iz prvega odstavka tega člena. Ožje povezana oseba je lahko tudi druga oseba, za katero se dokaže, da ima odločujoč vpliv na oblikovanje volje posamezne fizične ali pravne osebe (tretji odstavek 18. člena ZFPPIPP).

10.Iz pritožnikovih trditev smiselno izhaja, da je upnik D. ožje povezana oseba po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZFPPIPP:

-ker da je v lasti bivšega lastnika dolžnika, kar je pritožnik utemeljeval s trditvami, da je A. A. izvajal vpliv na B. B., njegovega bratranca in tesnega zaupnika ter (edinega) družbenika družbe L. d. o. o., ki je bila do 17. 4. 2024 imetnica 100 % poslovnega deleža v dolžniku, pri čemer naj bi bil A. A. tudi slamnati direktor družbe E. v preteklosti, kar naj bi bilo razvidno iz predloženega pooblastila B. B., da izvede vse potrebno za prenos poslovanja in premoženja iz družbe E. na družbo D., in iz načrta Term – Sheet, po katerem naj bi A. A. postal (so)lastnik družbe K., lastnice družbe J., ki je lastnica upnika D., njegova tesna sodelavka pa naj bi bila tudi C. C., ki je ustanovila družbo D., ki jo je v nadaljevanju prodala družbi J., posredni lastnik upnika D. pa naj bi po načrtu Term – Sheet postal tudi G. G., zastavni upnik dolžnika za poplačilo posojila, ki ga je dal upniku D.

11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili/so v sodnem registru vpisani kot družbeniki dolžnika E.:

-od 27. 2. 2007 do 6. 10. 2008 družba H. d. o. o. – v stečaju,

-od 6. 10. 2008 do 17. 4. 2024 družba L. d. o. o.,

-od 17. 4. do 26. 4. 2024 F. F.,

-od 26. 4. 2024 dalje M. M.

12.Kot zakoniti zastopniki dolžnika pa so bili/so v sodni register vpisani:

-od 15. 2. 2007 do 6. 10. 2008 A. A.,

-od 6. 10. 2008 do 15. 6. 2023 B. B.,

-od 15. 6. 2023 do 22. 5. 2024 C. C. in

-od 22. 5. 2024 dalje N. N.

13.Družba L. d. o. o., prek katere naj bi A. A. kot bratranec in tesni zaupnik B. B. obvladoval dolžnika, torej od 17. 4. 2024 ni več družbenica stečajnega dolžnika niti B. B. od 15. 6. 2023 ni več zakoniti zastopnik dolžnika. Upnik D., ki naj bi bil v lasti bivšega lastnika dolžnika, je glasoval o sprejetju prisilne poravnave 22. 4. 2024, ko družba L. d. o. o., prek katere naj bi A. A. z vplivom na B. B., njenega lastnika, obvladoval dolžnika, ni bila več družbenica dolžnika, in istega dne podal tudi izjavo o vplačilu novih poslovnih deležev z vplačilom novih denarnih vložkov ter izjavo o vpisu in vplačilu novih poslovnih deležev s prenosom navadnih terjatev na dolžnika. Dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da je A. A. v povezavi z B. B. prek navedenega upnika odločujoče vplival oziroma da vpliva na oblikovanje volje dolžnika, pritožnik ni navedel. Trdil je le, da naj bi bil vpliv A. A. razviden tudi iz pooblastila B. B. z dne 17. 9. 2022, da izvede vse potrebno za prenos poslovanja in premoženja iz dolžnika na družbo D. v skladu z načrtom Term – Sheet z dne 14. 6. 2022, po katerem bi A. A. nekdanje premoženje družbe E. obvladoval iz davčnih oaz skupaj z G. G. iz Dubaja, saj bi glede na Term - Sheet moral postati solastnik družbe K., ki bi obvladovala družbo D. Vendar pa navedeni dogovor ni bil realiziran ter je glede na določbo 3. Končnih določb, kot to navaja predlagatelj v odgovorih na pritožbi, prenehal veljati, saj je bilo v rubriki „Veljavnost in prenehanje“ določeno, da Term - Sheet preneha veljati, če do končnega datuma, to je do 31. 12. 2022, ne pride do Zaključka. Ker do Zaključka ni prišlo, niso relevantne trditve pritožnika, da je vpliv A. A. razviden iz zgoraj navedenega dogovora o prenosu poslovanja in premoženja iz družbe E. na družbo D., po katerem bi A. A. premoženje družbe E. obvladoval iz davčnih oaz skupaj z G. G. Da bi aktivnosti v smeri realizacije navedenega dogovora še potekale, pa pritožnik niti ne trdi.

14.O povezavi v smislu tretjega odstavka 18. člena ZFPPIPP tudi ni mogoče sklepati na podlagi trditev pritožnika, ki se nanašajo na C. C., saj pritožnik ni pojasnil, kako bi lahko navedena oseba, ki naj bi bila nekdanja sodelavka A. A., prek upnika D. vplivala na dolžnika, glede na to, da je bivša družbenica upnika D. in bivša zakonita zastopnica dolžnika.

15.Na podlagi zgoraj navedenega ni mogoče zaključiti, da bi katerakoli od zgoraj navedenih oseb prek upnika D. lahko imela odločujoč vpliv na oblikovanje volje dolžnika. Niti ni mogoče slediti pritožniku, da tisto, kar je navedel, kaže, da gre za izigravanje upnikov s strani A. A. in družbe D.

16.Pritožnik se v podporo trditvam, da namerava predlagatelj prisilne poravnave in največji upnik D. premoženje in poslovanje dolžnika prenesti na družbo D. in tako oškodovati ostale upnike, sklicuje tudi na navedbe in listine, ki jih je podal v IV. točki ugovora proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 23. 1. 2024 in v IV. točki ugovoru proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 16. 2. 2023.

17.V točkah IV. navedenih ugovorov je pritožnik navedel, da je G. G. dejanski (obvladujoči) lastnik družbe D., saj je ta v 100 % lasti družbe J., ta v 100 % lasti družbe K., ki je v 100 % lasti G. G. Navedel je, da je G. G. dal družbi D. dve posojili v skupni višini 3 mio EUR, družba D. pa je obe posojili še isti dan plasirala naprej, tako da je sredstva posodila družbi E., dolžniku, družba D. pa denarja ni nikoli ne prejela ne nakazala kot posojilodajalec, saj je G. G. posojena denarna sredstva nakazal neposredno dejanskemu prejemniku posojil, dolžniku. Za zavarovanje posojil družbi D. sta bili isti dan podpisani dve hipotekarni pogodbi med posojilodajalcem G. G. kot zastavnim upnikom in dejanskim posojilojemalcem družbo E. kot zastaviteljem, tako da dolžnik na podlagi vseh pogodb o zavarovanju z vsem svojim premoženjem jamči družbi D. za obe posojili G. G., čeprav je posojila dejansko prejela od G. G. ona sama. Družba D. naj bi tako delovala le kot podaljšana roka G. G., formalnopravno pa kot posojilodajalec, čeprav gre dejansko za posojilo upnika G. G. Terjatev iz naslova posojila D. naj bi bilo zato treba šteti kot zavarovano terjatev, kar naj bi dodatno potrjevale povezave med G. G., A. A., C. C. in upnikom D., povzete v 6. točki te obrazložitve.

18.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik zgoraj navedeno podajal predvsem v podporo svojim trditvam, da bi se terjatev upnice D. morala obravnavati kot zavarovana terjatev v višini 2,838.738,76 EUR in zato upnica naj ne bi imela pravice glasovati o prisilni poravnavi. Ker je bilo o statusu navedene terjatve že pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev St 000/2023 z dne 28. 3. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 139/2024 z dne 5. 6. 2024 (terjatev upnice D. v višini 2,839.983,44 EUR je bila priznana kot navadna terjatev), sklicevanje pritožnika na njegove navedbe v ugovorih v tej smeri za presojo utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena.

19.Pritožnik pa je trdil tudi, da je bil namen poslov, povzetih v 16. točki te obrazložitve, da se formalnopravno premoženje družbe E. neodplačno prenese na družbo D., družba dolžnika pa bi ostala prazna lupina, s čimer bi se premoženje družbe obvarovalo pred terjatvami upnikov. Dodatno naj bi to potrjevale trditve pritožnika v pritožbi, da zato, ker je družba D. svojo terjatev z izjavo o vpisu in vplačilu novih poslovnih deležev s prenosom navadnih terjatev z dne 22. 4. 2024 prenesla na dolžnika, ne bo mogla vrniti denarja svojemu posojilodajalcu G. G., ki skupaj z A. A. obvladuje družbo D. iz davčnih oaz. Zato bo G. G. (na podlagi subrogacije terjatev) lahko unovčil svoje zavarovanje na premoženju družbe E., ki jamči za G. G. posojila družbi D. z vsem svojim premoženjem, in realiziral prenos poslovanja in premoženja iz družbe E. na družbo D. v skladu s Term - Sheet z dne 14. 6. 2022, družba E. pa bo tako ostala brez premoženja in brez zaposlenih in ne bo mogla realizirati poplačila upnikov v skladu z Načrtom finančnega prestrukturiranja dolžnika z dne 31. 1. 2023. Iz navedenega naj bi izhajalo izigravanje upnikov dolžnika s strani družbe D.

20.Iz točke 4.4. Načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika izhaja, da se G. G. (kar pritožnik v pritožbi zoper sklep o prenosu poslov na upnika navaja tudi sam) namerava zgoraj navedenim zavarovanjem odpovedati. Čeprav izjava G. G. ni predložena, pa zgolj na podlagi navedb pritožnika o ravnanjih G. G. in družbe D. v zvezi z zgoraj navedenim posojilom (neposredno nakazilo zneska posojila dolžniku; zavarovanje G. G. terjatve do D. s premoženjem dolžnika; konverzija terjatve družbe D. do dolžnika v osnovni kapital dolžnika) še ni mogoče slediti trditvam pritožnika, da naj bi ta ravnanja kazala na izigravanje upnikov dolžnika s strani družbe D. Navsezadnje je denarna sredstva po zgoraj omenjenih posojilih prejel dolžnik. V kolikor bi se kasneje izkazalo, da so bila ravnanja G. G. in družbe D. v zvezi s tema posojiloma izvedena z namenom oškodovanja upnikov, pa ima pritožnik za zaščito svojih pravic na voljo več pravnih poti.

21.Pritožba zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Očitane kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa pritožnik niti ni konkretiziral.

K pritožbi zoper sklep o prenosu upravičenja za vodenje poslov dolžnika na upnika D.

22.Pritožnik trdi, da bi moralo sodišče iz glasovanja izločiti upnika D., ki je v lasti bivšega lastnika dolžnika in gre evidentno za izigravanje upnikov s strani A. A., dejanskega lastnika dolžnika (prek povezanih oseb – bratranca B. B.) ter družbe D., in na upnika D. ne bi smelo prenesti upravičenja za vodenje poslov dolžnika.

23.V skladu z določbo drugega odstavka 199. c člena ZFPPIPP lahko vsak upnik ali oseba iz petega odstavka 199. a člena ZFPPIPP, ki je vpisala in vplačala nove delnice z novimi denarnimi vložki po 199. a členu ZFPPIPP, ali upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice s prenosom svojih terjatev po 199. b členu ZFPPIPP, do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic iz drugega odstavka 193. člena ZFPPIPP zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika. Ne glede na drugi odstavek 199. c člena ZFPPIPP pa vplačnik novih delnic nima pravice zahtevati, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe (enajsti odstavek 199. c člena ZFPPIPP).

24.Pritožnik v zvezi s trditvijo, da sodišče na upnika D. ne bi smelo prenesti upravičenja za vodenje poslov dolžnika, v celoti ponavlja trditve, ki jih je podal v pritožbi zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave. Ker so te neutemeljene tudi z vidika presoje pravilnosti izdanega sklepa o prenosu upravičenja za vodenje poslov dolžnika na upnika D., se pritožbeno sodišče v odgovor nanje v celoti sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev v točkah 5. do 20. tega sklepa.

25.Pritožnik dodatno navaja, da je dolžnik sicer v Načrtu finančne reorganizacije z dne 31. 3. 2023 v poglavju 4. navedel, da se bo G. G. odpovedal vsem zavarovanjem na premoženju družbe, vendar za to ni predložil nobene pogodbe, ki bi ga zavezovala, da bi se jim res odpovedal. Pritožbeno sodišče se je tudi do navedenega opredelilo v točki 20. te obrazložitve.

26.Pritožnik navaja še, da dolžnik v Načrtu finančnega prestrukturiranja (razen obeh posojilnih pogodb SV 002/2022 oziroma 006/2022 med družbo D. in družbo E.) upnikom ni razkril obstoja drugih pogodb, ki so bile sklenjene na podlagi načrta Term – Sheet niti obstoja tega načrta ni razkril ter da tudi ni razkril, da zavarovanja G. G. izhajajo iz drugih dveh posojilnih pogodb SV 001/2022 oziroma SV 004/2022 G. G. osebno (njegovi) družbi E. (na podlagi subrogacije posojil), pri čemer za posojila družbi D. jamči družba E. (hipotekarni pogodbi SV 003/2022 oziroma SV 005/2022).

27.Kako naj bi to vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožnik ne pojasni. Niti ne pojasni, kako naj bi na to vplivale njegove trditve, da se določene aktivnosti na relaciji družbe dolžnika E. in največjega upnika, predlagatelja prisilne poravnave, družbe D., že dogajajo, kar naj bi izhajalo iz poslovnih poročil za obe družbi za leto 2023.

28.Pritožniku torej ni uspelo izkazati, da obstaja ovira iz enajstega odstavka 199. c člena ZFPPIPP za prenos vodenja poslov dolžnika na upnika D. niti da obstajajo okoliščine, ki bi kazale na zatrjevano izigravanje upnikov.

29.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zatrjevanih kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa pritožnik tudi v tej pritožbi ni konkretiziral.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 18, 199c, 200, 200/4 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 527

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.