Jedro

V konkretnem primeru je ostalo dejansko stanje zaradi zavrnitve predloga s sodno medicinskim izvedenstvom pomanjkljivo razčiščeno. Ker je sodba utemeljena le z dopolnilnim mnenjem izvedenskega organa tožene stranke, je kršena pravica do enakega varstva, ki zagotavlja enakost „orožij“ obeh strank v sodnem postopku. Načeloma mnenje invalidske komisije ni brez vrednosti samo zato, ker deluje v sestavi toženca, v kolikor niso navedeni konkretni argumenti in izvidi, ki dajejo dvomu podlago. Ob presojanju upravnih aktov zgolj zato, ker sta izdana na temelju mnenj izvedenskega organa tožene stranke, dokaz s sodnim izvedenstvom ni vedno potreben. Vendar pa morajo biti mnenja invalidskih komisij iz predsodnega postopka popolna in strokovno medicinsko tako prepričljivo obrazložena, da dajejo podlago najvišji stopnji prepričanja o pravilnosti ocenjenega zdravstvenega stanja oz. invalidnosti.

Ob ugotovljeni časovni razbremenitvi 4 ure dnevno in množici stvarnih razbremenitev, priznanih od leta 2008 dalje, se poraja dvom v obstoj pritožnikove preostale delovne zmožnosti in v obstoj delovnega mesta ali vrste del, na katerih bi bilo mogoče realizirati že priznano pravico na temelju preostale delovne zmožnosti s tako številnimi razbremenitvami. Brez kritične strokovno medicinske sinteze vseh mikro omejitev in razbremenitev v povezavi z definicijo preostale delovne zmožnosti iz 64. člena ZPIZ-2 in s tem ocene obstoja ali neobstoja omejene, zmanjšane ali celo izgubljene delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo (2. odstavek 63. člena), v zadevi ni mogoče zakonito razsoditi. Ni namreč razjasnjen pomen ocene osebnega zdravnika, po kateri tožnik za delo več ni sposoben, niti tožnikovo zatrjevanje o bistvenem poslabšanju zdravstvenega stanja in popolni nezmožnosti za vsako delo. Brez sodno medicinskega izvedenstva, pri katerem bi sodeloval specialist medicine dela, prometa in športa ter glede na prevladujoče zdravstvene težave tožnika tudi ortopedske stroke, ostaja dejansko stanje nerazčiščeno. Sodišče namreč nima strokovno medicinskega znanja, da bi lahko samo ocenjevalo pomen ugotovitev in priporočil bodisi lečečega zdravnika ali lečečih specialistov ortopedske ter nevrološke stroke. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbo št. ... z dne 21. 5. 2013 in št. ... z dne 8. 10. 2013, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine (I. točka izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Vztraja, da zaradi hudih in neprestanih bolečin v križu, obeh kolkih, stegenskih mišicah, desnem kolenu, v stopalih in petah obeh nog, za nobeno pridobitno delo več ni zmožen. Takšen je bil predlog osebne zdravnice 20. 2. 2013, v katerem je zapisano, da je delovna zmožnost izgubljena. Tudi iz izvidov drugih specialistov izhaja, da je nesposoben za vsakršno pridobitno delo. Kljub temu sta IK 1 in IK 2 ocenili drugače. Komisijama ne zaupa, saj sta organa tožene stranke, od njega odvisni, in ne moreta šteti za nepristranskega. Zato je predlagal dokaz s sodnim izvedencem medicinske stroke, ki ga je sodišče neutemeljeno zavrnilo.

S tem mu je bila kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS ter poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, saj sodba ne bi smela biti oprta na mnenji invalidskih komisij, ki sta pristranski iz že pojasnjenega razloga. Načelo enakosti orožij, kot element poštenega sojenja zahteva, da je dana vsaki stranki možnost, da predstavi svoj primer na način, ki je ne postavlja v bistveno slabši položaj, kot ga ima nasprotna stranka. Z zavrnitvijo dokaznega predloga, zagotovo ni bil postavljen v enak položaj kot tožena stranka. Sodišče se je v obrazložitvi sodbe v več točkah opredeljevalo in ocenjevalo zdravstveno stanje ter listinsko medicinsko dokumentacijo, predvsem v zvezi z gibalnim sistemom, za kar nima strokovnega znanja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 339. člena v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana preuranjeno.

5. Pritožba utemeljeno poudarja, da je ostalo dejansko stanje zaradi zavrnitve predloga s sodno medicinskim izvedenstvom pomanjkljivo razčiščeno, in da zato ni mogoč niti preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Iz istega razloga je potrebno pritrditi tudi očitani kršitvi načela kontradiktornosti, in s tem enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter poštenega sojenja v smislu 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker je sodba utemeljena le z dopolnilnim mnenjem izvedenskega organa tožene stranke, je kršena pravica do enakega varstva, ki zagotavlja enakost „orožij“ obeh strank v sodnem postopku.

6. Načeloma je sicer potrebno pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da mnenje invalidske komisije (v nadaljevanju: IK) ni brez vrednosti samo zato, ker deluje v sestavi toženca, v kolikor niso navedeni konkretni argumenti in izvidi, ki dajejo dvomu podlago. Ob presojanju upravnih aktov zgolj zato, ker sta izdana na temelju mnenj izvedenskega organa tožene stranke, dokaz s sodnim izvedenstvom ni vedno potreben. Vendar pa morajo biti mnenja IK iz predsodnega postopka popolna in strokovno medicinsko tako prepričljivo obrazložena, da dajejo podlago najvišji stopnji prepričanja o pravilnosti ocenjenega zdravstvenega stanja oz. invalidnosti. V konkretnem primeru temu ni mogoče pritrditi.

7. V predsodnem postopku sta IK I in IK II (dne 21. 3. 2013 oz. 12. 9. 2013) sicer res skladno ocenili, da je pri tožniku zaradi okvare medvretenčne ploščice ledveno in drugih delov hrbtenice, lumboishialgije, sindroma zapestnega prehoda, stanja po operaciji desno ter mešane anksiozno depresivne motnje od 4. 8. 2008 in še nadalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen za delo „pomočnika pri izdelavi orodij, ročna dela“. Hkrati sta ocenili(1) , da je od navedenega dne še naprej zmožen za delo na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno z omejitvami, in sicer: „da se delo opravlja izmenoma stoje in fiziološko sede,(ergonomska prilagoditev sedečega dela antropološkim karakteristikam tožnika), obremenjenost hrbtenice pri ročnem premeščanju bremen mora biti v okviru mejne vrednosti mišičnega navora obvretenčne muskulature hrbtenice: fleksijski, ekstenzijski in rotacijski gibi hrbtenice morajo biti v okviru optimalnih sklepnih kotov (do 30 stopinj), brez pogostih ponavljajočih se gibov prstov, rok, zapestij (ne več kot en gib na minuto), pri cikličnih delovnih operacijah mora biti trajanje ciklusa več kot 30 sekund; brez neugodnih (prisilnih) položajev prstov, rok, zapestij kot so pincetni prijem, prijem z rokami s palmarno ali dorzalno fleksijo nad 25 stopinj, ulnarno deviacijo nad 10 stopinj; brez uporabe moči pri delu z roko: rokovanje s predmeti, težjimi od 3 kg ali pritisk na površino z enako silo; brez izpostavljenosti rok lokalnim vibracijam; brez dela v hladnem delovnem okolju, z rokami v hladni vodi, ali rokovanje s hladnimi ali zamrznjenimi predmeti dela ali orodji; brez stika s splošnimi vibracijami, ki se prenašajo na hrbtenico; brez dela, kjer je večje tveganje poškodb pri delu (npr. delo na višini ali ognju, z orožjem itd.), brez pogoste in/ali dolgotrajne hoje ter stoje.“

8. Predhodno navedena ocena iz predsodnega postopka je sicer dodatno potrjena z dopolnilnim mnenjem (list. 20 - 22 v sodnem spisu), ki ga je na zahtevo sodišča 14. 9. 2015 podala IK II na podlagi listinske medicinske dokumentacije ter izvida osebnega pregleda v sestavi specialistov medicine dela, revmatologa in nevrologa. Povsem pavšalne ocene IK, da pri tožniku od 4. 8. 2008 ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi strokovno utemeljevalo popolno in trajno izgubo delovne zmožnosti ter s tem I. kategorijo invalidnosti, pa seveda ni bilo mogoče preizkusiti in zato nanjo niti upreti sodne odločitve.

9. Ob časovni razbremenitvi 4 ure dnevno in množici stvarnih razbremenitev, priznanih od leta 2008 dalje, se namreč poraja resen dvom v obstoj pritožnikove preostale delovne zmožnosti po eni strani in v obstoj delovnega mesta ali vrste del, na katerih bi bilo mogoče realizirati že priznano pravico na temelju preostale delovne zmožnosti s tako številnimi razbremenitvami po drugi strani. Brez kritične strokovno medicinske sinteze vseh mikro omejitev in razbremenitev v povezavi z definicijo preostale delovne zmožnosti iz 64. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2) in s tem ocene obstoja ali neobstoja omejene, zmanjšane ali celo izgubljene delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo (2. odstavek 63. člena), v zadevi ni mogoče zakonito razsoditi. Ni namreč razjasnjen pomen ocene osebnega zdravnika, po kateri tožnik za delo več ni sposoben, niti tožnikovo zatrjevanje o bistvenem poslabšanju zdravstvenega stanja in popolni nezmožnosti za vsako delo. Sicer pa v okoliščinah konkretnega primera ni zanemarljivo niti dejstvo, da tožnik po priznani pravici na temelju preostale delovne zmožnosti(2) v delovni proces nikoli ni bil vključen, čeprav je že od leta 2009 prijavljen na zavodu za zaposlovanje(3). Brez sodno medicinskega izvedenstva, pri katerem bi sodeloval specialist medicine dela, prometa in športa ter glede na prevladujoče zdravstvene težave tožnika tudi ortopedske stroke, ostaja dejansko stanje nerazčiščeno. Sodišče namreč nima strokovno medicinskega znanja, da bi lahko samo ocenjevalo pomen ugotovitev in priporočil bodisi lečečega zdravnika ali lečečih specialistov ortopedske ter nevrološke stroke, kot pravilno poudarja pritožba.

10. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem sojenju bo potrebno izvesti dokaz s sodno medicinskim izvedenstvom, pri katerem bodo sodelovali zdravniki ustreznih specializacij glede na prevladujoče zdravstvene spremembe pritožnika, vključno s specialistom medicine dela, prometa in športa. Šele po dopolnjenem dokaznem postopku v nakazani smeri, torej po pridobitvi izvida in mnenja, ki bo o zatrjevanem poslabšanju zdravstvenega stanja in popolni nezmožnosti za delo temeljito obrazloženo s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter morebitnih drugih dokazov, bo mogoče pravilno presoditi zakonitost izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov. Tedaj bo mogoče zakonito razsoditi tudi o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

11. S končno sodno odločbo bo potrebno odločiti tudi o tožnikovih stroških, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje in stroških pritožbe, ki so v skladu s 165. členom ZPP pridržani za končno odločbo.

(1) Oz. bolje rečeno kar povzeli številne omejitve iz sodbe opr. št. IV Ps 3250/2008 z dne 20. 5. 2010, priznane na podlagi mnenja Kliničnega inštituta za medicino dela in športa, ne da bi se do njih že zaradi njihove prepodrobnosti in preobsežnosti sploh kritično opredelili.

(2) Od leta 2008 dalje.

(3) Izpoved tožnika na glavni obravnavi dne 9.7.2015 (list. št.14. sodnega spisa).