Jedro

Ker je predlog za dopustitev revizije vložila odvetniška družba, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Koper, št. 214-1917/2018-4 z dne 10. 1. 2019 (I. točka izreka), zavrglo je zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Zoper navedeno sodbo je tožnik na Upravno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije.

2. Upravno sodišče je navedeni predlog 26. 6. 2019 odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču, ki ga je prejelo 27. 6. 2019. 3. Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

4. Po prvem in drugem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe pri Vrhovnem sodišču. 5. V obravnavani zadevi je tožnik sodbo prejel 24. 5. 2019, predlog za dopustitev revizije pa je na Upravno sodišče vložil priporočeno po pošti 21. 6. 2019. Pristojno Vrhovno sodišče je njegov predlog prejelo šele 27. 6. 2019, torej po izteku zakonskega tridesetdnevnega roka za vložitev predloga.

6. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (kakršen je obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

7. Ker je predlog za dopustitev revizije vložila odvetniška družba, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.1 Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč od vložnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

8. Vrhovno sodišče je prepozen predlog za dopustitev revizije zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 38/2016 z dne 29. 2. 2016, X Ips 7/2013 z dne 15. 1. 2013, X Ips 207/2017 z dne 13. 6. 2017 in X DoR 194/2018 z dne 23. 1. 2019.