Jedro

V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletnemu udeležencu A. A. postavi kolizijsko skrbnico, odvetnico B. B., da je kolizijska skrbnica dolžna varovati pravice in koristi mld. udeleženca v tem postopku ter da bodo stroški kolizijskega skrbnika založeni iz sredstev sodišča.

2.Predlagatelja sta zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Postavljeni kolizijski skrbnici očitata, da opravlja bolj formalne pravne zadeve, da nimata podatkov, da je doslej naredila kaj posebno dobrega za otroka, da se je na začetku žaljivo obrnila proti njuni družini, čeprav bi morala ostati nevtralna. Pri tem se sklicuje na njen dopis v drugi zadevi (IV N 277/2024) iz katerega naj bi izhajalo, da je stopila na stran predlagateljev CSD X., posvojiteljev in tudi sodišča, ki jo je postavilo. Sprašujeta se, ali je delo kolizijske skrbnice, da otroka oddaljuje od biološke družine in jima preprečuje stike tudi sedaj, ko je mati otroka preklicala posvojitev. Predlagata, da se jo zamenja za osebo, ki bo imela poleg pravnega znanja tudi znanje iz psihološko socialnih veščin, empatijo in simpatijo ter dejansko skrb in posluh za tako majhnega otroka. Predlagata tudi, da se skrbništvo nad otrokom podeli njuni družini.

3.Na pritožbo so odgovorili nasprotna udeleženka, kolizijska skrbnica in kandidata za posvojitev mld. otroka. Kolizijska skrbnica in nasprotna udeleženka, ki je priglasila tudi pritožbene stroške, predlagata zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelja v tem postopku predlagata, da se jima določijo stiki z vnukom (prvim udeležencem). Te jima preprečuje otrokova mati (nasprotna udeleženka), ki je dala otroka v posvojitev. Materialnopravna podlaga odločitve v tej zadevi bo določba 142. člena Družinskega zakonika (DZ)1 , po kateri ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Med take osebe štejejo tudi otrokovi stari starši. Iz navedene zakonske določbe nedvoumno izhaja, da je osrednja osebnost pravice do stikov z drugimi osebami otrok. Možnost stikov z drugimi osebami torej ne obstaja le zaradi zadovoljevanja interesa drugih oseb, ampak jih v prvi vrsti legitimira otrokova korist. Ta je osrednje vodilo in merilo odločanja v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ). Pri tem gre za konkretno korist, za korist individualnega otroka.

6.V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, 5. odstavek 45. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1)2 . S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj nasprotja med interesom otroka do izvrševanja stikov s predlagateljema ter interesom nasprotne udeleženke ter otrokove skrbnice. Utemeljena je zato odločitev, da za otrokove koristi v tem postopku skrbi (nepristranska) tretja oseba oziroma kolizijska skrbnica. Kot odvetnica ima vsa materialnopravna in procesna znanja za zagotovitev ustreznega in hkrati neodvisnega zastopanja mladoletnega otroka v tem postopku. Pritožbeno nestrinjanje predlagateljev, ki v tem postopku zasledujejo svojo korist, z delom kolizijske skrbnice, še ne pomeni, da ravna v nasprotju z otrokovo koristjo. Zaradi njihove pavšalnosti takšne navedbe ne morejo biti upoštevne.

8.Predlagatelja v pritožbi naštevata znanja in veščine, ki bi jih moral imeti kolizijski skrbnik poleg pravnega znanja. Ta so nedvomno koristna za čim ustreznejše izvrševanje njegovih nalog, vendar pa pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da jih postavljena kolizijska skrbnica nima oziroma da dane naloge ne bo zmogla opraviti.

9.Izpodbijani sklep je pravilen pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo. Predmet pritožbenega preizkusa je bila namreč vmesna procesna odločitev.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 15/17.

2Ur. l. RS, št. 16/19).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 142, 257, 269 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 45, 45/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.