- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 252/2023
ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.252.2023 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožnica se je 1. 11. 2019 poškodovala ob vstopu v večstanovanjsko stavbo v kateri že več let živi v najemniškem stanovanju. Na neravni betonski površini, takoj za zastekljenimi vhodnimi vrati v stavbo, se je spotaknila ob kovinski rob, ki je gledal iz deformirane betonske površine, in padla s telesom naprej. Utrpela je poškodbe. Mesto padca je splošni skupni del etažnih lastnikov, ki so imeli zavarovano odškodninsko odgovornost pri toženki.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 12.288 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravni standard normalne pohodne površine, ki ga je oblikovala sodna praksa v judikatih II Ips 94/2019, II Ips 52/2020, II Ips 270/2016, Ips 85/2013, II Ips 19/2009, in II Ips 586/2002, uporabljiv tudi v konkretnem primeru poškodbe, ko se nanaša na notranje pohodne površine v stavbi? 2) Ali je treba standard normalne pohodne površine v stavbah tolmačiti v povezavi oziroma v luči gradbenih predpisov, standardov in toleranc in ali sta nižji sodišči to storili v konkretni zadevi in pravilno uporabili materialno pravo glede odškodninske odgovornosti? 3) Ali sta nižji sodišči glede na ugotovitve izvedenca gradbene stroke, da je tlak na mestu padca odstopal od tehničnih (gradbenih) toleranc, da ga je bilo treba sanirati in da nov objekt s takšnim tlakom ne bi prestal tehničnega pregleda in ne bi pridobil uporabnega dovoljenja, pravilno uporabili materialno pravo glede odškodninske odgovornosti tožene stranke?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).