17. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleksandra Hatlaka in Branka Ogorevca, obeh iz Sevnice, ki ju zastopa Brane Gorše, odvetnik v Ljubljani, ter Braneta Goršeta iz Ljubljane na seji dne 17. februarja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 103., 106. in 244. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo določbe 103., 106. in 244. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Določbi 103. in 106. člena ZDR urejata odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru stečajnega postopka in v primeru postopka prisilne poravnave. Določba 244. člena ZDR pa ureja prenehanje veljavnosti posameznih določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju ZPPSL), ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja in prednostno pravico do ponovne zaposlitve v navedenih dveh primerih. Po mnenju pobudnikov izpodbijane določbe ZDR v nasprotju z Ustavo posegajo v ZPPSL kot specialni predpis, kar predstavlja kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Pobudniki še navajajo, da izpodbijana ureditev posega v pretekla razmerja in s tem krši prepoved povratne veljave predpisov iz prvega odstavka 155. člena Ustave. Po mnenju pobudnikov izpodbijana ureditev postavlja delavce v insolvenčnih postopkih v negotov položaj in pomeni kršitev enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), prav tako pa tudi kršitev 66. člena Ustave o zagotavljanju možnosti za delo. Nadalje pobudniki zatrjujejo tudi neskladnost izpodbijane ureditve s 67. in 74. členom Ustave.

Pobudniki v zvezi z utemeljitvijo svojega pravnega interesa za vložitev pobude navajajo sledeče:

– pobudnik Aleksander Hatlak je predsednik uprave družbe Stilles, d.d. , Sevnica, ki je v postopku prisilne poravnave;

– pobudnik Branko Ogorevc je bil imenovan za upravitelja prisilne poravnave v družbi Stilles;

– pobudnik Brane Gorše je bil imenovan za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku nad družbo Lesnina les, d.o.o. , Ljubljana.

3.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes s tem, da imajo določeno funkcijo v družbah, ki sta v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku (predsednik uprave v družbi, ki je v postopku prisilne poravnave, upravitelj prisilne poravnave, stečajni upravitelj). Iz sodnega registra je razvidno, da je bil v postopku prisilne poravnave nad družbo Stilles že sprejet sklep o potrditvi prisilne poravnave (sklep Okrožnega sodišča Krško št. St 22/2002 z dne 12. 3. 2003) in da je bila potrjena prisilna poravnava dne 14. 3. 2003 tudi vpisana v sodni register. Prav tako je iz sodnega registra razvidno, da je bil stečajni postopek nad družbo Lesnina les že zaključen (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 225/2002 z dne 26. 4. 2004, ki je postal pravnomočen dne 24. 5. 2004; izbris družbe je bil vpisan v sodni register dne 16. 6. 2004). Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudnikovim predlogom ne bi mogla vplivati na njihov položaj, pravice in interese v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku, s katerima so pobudniki utemeljevali svoj pravni interes.

5.Ker pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za presojo izpodbijanih zakonskih določb, je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj