Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča že bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bilo ugotovljeno, da se tožnik ne šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 8. 2008. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka glede ugotovitve tožnikovega državljanstva, ki je bil zaključen s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 26. 4. 2005, s katero je bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih, ki so veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-UPB1 (Ur. l. RS, št. 7/2003) od 28. 8. 1945 dalje ni štel za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
2. V reviziji tožnik navaja, da ima za revizijo pravni interes, saj bi s spremembo in odpravo izpodbijane odločbe oziroma razveljavitvijo in ponovnim odločanjem sodišče lahko ugotovilo, da je tožnik državljan Republike Slovenije oziroma se je štel za jugoslovanskega državljana. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.
3. Revizija ni dovoljena.
4. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. 5. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 108/2009 z dne 2. 7. 2009, bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28. 8. 1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana (II. točka izreka sodbe). Glede na to navedena odločba, ki jo tožnik v tem upravnem sporu izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik je izkazoval pravni interes v tem upravnem sporu do odločitve Vrhovnega sodišča v postopku ugotavljanja državljanstva, torej do izdaje navedene sodbe z dne 2. 7. 2009, od takrat dalje pa si svojega pravnega položaja v zvezi z ugotovitvijo državljanstva ne more več izboljšati, zato od takrat dalje tudi ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev v tem upravnem sporu.
6. ZUS-1 v tretjem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Na ta interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1) ves čas postopka, zato ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe v revizijskem postopku, saj si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
7. Revizijsko sodišče je zato vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.