Jedro

Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, ki ne vsebuje oblikovalnega zahtevka in hkrati vsebuje dajatveni zahtevek za izročitev darila nujnemu dediču, ko zapuščinski postopek še teče, je nesklepčna. Posledica nesklepčnosti pa je zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi (tč. VI sodbe sodišča prve stopnje) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 7526,49 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da sta darilni pogodbi z dne 19.6.2002, sklenjeni med darovalko F.K. in toženko, nični. Hkrati je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je vknjižba pridobitve lastninske pravice na nepremičninah, opravljena na podlagi omenjenih darilnih pogodb, neveljavna in da se pri nepremičninah, ki so bile predmet darilnih pogodb izbriše vpis lastninske pravice na toženko. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za vrnitev daril po omenjenih darilnih pogodbah v zapuščino po pokojni F.K., v obsegu ¼ nepremičnin, zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tožnika in zahtevek, po katerem bi morala toženka izstaviti tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi se vknjižil kot lastnik na podarjenih nepremičninah do ¼. Prvostopenjsko sodišče je še odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pisne oporoke zapustnice F.K. ter na ugotovitev, da v zapuščino po omenjeni zapustnici spadajo denarna sredstva, pridobljena od prodaje dveh traktorjev s priključki, obračalnik za seno ter motokultivator Griffof in nakladalka Stihl. Ugodilo pa je tožnikovemu zahtevku, da v zapuščino sodi motokultivator znamke G.M. in puhalnik. Tožniku je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 9.591,99 EUR.

2. Tožnik je zoper odločitev, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti darilnih pogodb, neveljavnost vknjižbe na podlagi teh pogodb in izbris lastninske pravice na toženko na nepremičninah, ki so predmet navedenih darilnih pogodb, zoper podredni tožbeni zahtevek ter zoper odločitev o pravdnih stroških, vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glavnega zahtevka razveljavi in mu zadevo vrne v nov postopek, odločitev o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka pa spremeni tako, da ga zavrže. Predlaga tudi spremembo stroškovne odločitve. Navaja, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi T.L. kot notarski kandidat overil podpis zapustnice na obeh darilnih pogodbah, nima podlage v dejanskem stanju in izvedenih dokazih. Tudi izpovedi priče notarja B.L. in pri njem zaposlene notarske kandidatke L.B. dokazujejo, da zapustnica nikoli ni bila v notarski pisarni, da bi tam overila podpis, kdo in kdaj je bil pri zapustnici zaradi overitve darilnih pogodb, pa iz izpovedb prič ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Zgolj trditev T.L., da je podpis na overitvi darilnih pogodb njegov, ne dokazuje pravilnosti overitve in trditve priče, da je zapustnica svoj podpis resnično overila. Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali sta bili darilni pogodbi pravilno overjeni in ali je bila overitev podpisov zapustnice opravljena v skladu z Zakonom o notariatu. Notarski kandidat T.L. je zaslišan kot priča povedal, da pripis na uradnem zaznamku, ki mu ga je sodnica na naroku predočila, ni njegov. Zapustnica ni mogla od doma k notarju. Vse od leta 1998 ni hodila. Dejansko stanje, ali je bila overitev opravljena pravilno in v skladu s predpisi, je neugotovljeno. Ker overitev ni potekala v skladu z Zakonom o notariatu, sta obe darilni pogodbi nični. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje po izvedbi dokaza z izvedencema grafologoma, da naj bi zapustnica podpisala obe darilni pogodbi. Vsakemu laiku je vidno, da sta primerljiva podpisa na darilni pogodbi in osebni izkaznici bistveno različna. Podpisa na darilni pogodbi sta tudi povsem drugačna od podpisov v knjigi overitev notarja B.L.. Na izvedensko mnenje dr. D.K. je podal pripombe, do katerih se sodišče v sodbi ni opredelilo. V pripombah je opozoril na bistveno vprašanje, ali se starostna tresavica odraža ob vsakokratnem pisanju, ali je zaradi tega razkrojenost podpisa trajna ali le občasna ter kako na pisavo vplivajo zdravila in zdravstveno stanje zapustnice. Ne prepričajo ga ugotovitve izvedenca, da bi se lahko podpisi v istem časovnem obdobju med seboj tako razlikovali. Oba podpisa v knjigi overitev in na osebni izkaznici sta razkrojena in že na prvi pogled povsem različna od spornih podpisov. Nepojasnjeno je ostalo vprašanje, ali se starostna tresavica, ki vpliva na razkrojenost in fluidnost podpisa, kaže pri vsakokratnem podpisu ali ne. Izvedenec ni ugotavljal fluidnosti pisanja, čeprav je pritožnik v svojih pripombah na mnenje dr. R. opozarjal prav na to bistveno značilnost, ki vpliva na končno ugotovitev. Mnenja, da povsem fluiden podpis na darilnih pogodbah predstavlja podpis zapustnice, tožnik ne sprejema. Izvedensko mnenje temelji na verjetnosti, da je sporne in primerjalne podpise napisala ista oseba, kar pa za odločanje sodišča ne zadošča. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sámo pogleda podpise zapustnice, ki so nastali v istem časovnem obdobju in jih primerja. Sodišče bi moralo mnenje izvedenca kritično oceniti glede na ostale dokaze. Podredni zahtevek bi moralo sodišče zavreči, ne zavrniti, če ugotavlja, da je njegov zahtevek preuranjen, in sicer zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Napačen je tudi sklep o odmeri stroškov po višini. Sporna je odmera stroškov za zastopanje na narokih za glavno obravnavo in za čas trajanja narokov. Prvi narok je tarifiran na 1000 točk, vsi nadaljnji, razen procesnih, pa na 500 točk. Seštevek vseh znaša 6.637 točk in ne 10.250 točk, kot je priznalo prvostopenjsko sodišče. 3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dejanska podlaga tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti darilnih pogodb z dne 19.6.2002 je v trditvah, da zapustnica zaradi svojega zdravstvenega stanja ni bila poslovno sposobna in da na pogodbah ni njen podpis. Sodišče prve stopnje je po izvedbi vseh dokazov pravilno zaključilo, da je bila zapustnica v času sklepanja darilnih pogodb popolnoma razsodna, razumna in da z ničemer ni bila okrnjena njena poslovna sposobnost. Pri tem je sodišče med dokazi posebej izpostavilo izpoved zapustničine zdravnice, ki je izpovedala, da je bila zapustnica bistrega duha, da so jo zanimali vsi dogodki, da pri njej ni nastopila demenca, da je bila povsem prištevna, in sicer ves čas, tudi po tem, ko ni več prihajala v njeno ambulanto in jo je enkrat ali dvakrat na mesec obiskovala na domu.

6. Tožnik neutemeljeno usmerja svoje pritožbene očitke v zaključek prvostopenjskega sodišča, da sta podpisa na obeh darilnih pogodbah zapustničina. V prvostopenjskem postopku je zatrjeval, da se je pokojna vedno podpisovala s priimkom in imenom „K.F.“ in da se nikoli ni podpisala zgolj s priimkom Kos tako kot to izhaja iz obeh darilnih pogodb. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je zapustnica v zadnjem obdobju svojega življenja podpisovala le s priimkom. Tako se je podpisala v dedni zjavi z dne 15.2.2001 in osebni izkaznici, izdani 26.3.2002. Enako pa tudi na obeh darilnih pogodbah. Tožnik v pritožbi ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil navzoč, ko se je zapustnica podpisala na dedni izjavi, kar pomeni, da je bilo tudi njemu znano, da se je v zadnjem obdobju svojega življenja podpisovala zgolj s priimkom.

7. Da sta podpisa na obeh darilnih pogodbah lastnoročna podpisa zapustnice, dokazuje potrdilo notarja na vsaki od darilnih pogodb, da ju je zapustnica lastnoročno podpisala vsako od darilnih pogodb. Vsaka od darilnih pogodb namreč vsebuje overitveno klavzulo o navedenem dejstvu, ki jo je podpisal notarski kandidat T.L.. Ta je zaslišan kot priča potrdil resničnost svojega podpisa. Njegov podpis je tudi pri uradnem zaznamku, ki ga omenja pritožba in ki ga je sicer zapisala uslužbenka notarske pisarne. Overitev podpisa vsebuje vse sestavine iz tretjega odstavka 64. člena Zakona o notariatu (ZN). Pri tem je treba dodati, da je notariat javna služba (prvi odstavek prvega člena ZN), da so notarji osebe javnega zaupanja (prvi odstavek 2. člena ZN) in da je listina v delu, ki vsebuje notarjevo potrdilo o pristnosti podpisa pogodbenika, javna listina, kar predpostavlja resničnost potrdila (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar tožnik v tem ni uspel. Da naj bi bilo notarsko potrdilo nepravilno sestavljeno, tožnik tudi ni zatrjeval. Predlagal je zaslišanje notarskih kandidatov T.L. in L.B. ter notarja B.L. zgolj v zvezi z okoliščinami overitve obeh podpisov. Dvom v pristnost zapustničinih podpisov zato, ker se omenjene priče spomnile okoliščin overitve podpisov, ob tem da so, kot so navedle, opravile več tisoč takšnih overitev, ne more biti upošteven glede na omenjen pomen notarskega potrdila.

8. Četudi tožnik ni uspel izpodbiti dokazne vrednosti omenjenih overitev podpisov zapustnice, je prvostopenjsko sodišče izvedlo še dokaz z izvedencem grafologom. Po tožnikovih pripombah in predlogu, je izvedlo dokaz še z drugim izvedencem (1). Tudi drugi izvedenec (dr. D.K.) je ugotovil, da je sporne podpise napisala ista oseba kot v primerjalnih podpisih, s katerimi je izvedenec razpolagal. Pritožbeno vztrajanje na trditvah, da gre za bistveno različne podpise, kar naj bi bilo vidno vsakemu laiku in da naj pritožbeno sodišče sámo pregleda podpise zapustnice, ki so nastali v istem časovnem obdobju in jih primerja, so neutemeljeni. Za takšno ugotovitev je potrebno posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Prav zato je dovolilo izvedbo dokaza, ne le z enim izvedencem, ampak dvema, ki sta potrdila pristnost zapustničinih podpisov na obravnavanih darilnih pogodbah.

9. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča, da je zapustnica lastnoročno podpisala obe darilni pogodbi, tako temelji na prepričljivih argumentih. Ker tožnik ni uspel dokazati nasprotnega, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek. V tem delu je bilo zato treba njegovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (o glavnem) tožbenem zahtevku (353. člen ZPP).

10. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da zavrnitev ne temelji zgolj na zaključku prvostopenjskega sodišča o preuranjenosti tožbe oziroma odsotnosti tožnikovega pravnega interesa za tožbo, ampak tudi na nepravilnem oblikovanju tožbenega zahtevka. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, ki ne vsebuje oblikovalnega zahtevka in hkrati vsebuje dajatveni zahtevek za izročitev darila nujnemu dediču, ko zapuščinski postopek še teče, je nesklepčna. Posledica nesklepčnosti pa je zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje, kot napačno meni tožnik v svoji pritožbi. Tožnikovo pritožbo je bilo zato treba zavrniti tudi v odločitvi o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Delno pa je utemeljeno pritožbeno izpodbijanje stroškovne odločitve. Pritrditi je treba tožniku, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške tožene stranke za zastopanje na narokih za glavno obravnavo. Nagrada odvetniku za storitev zastopanja na narokih za glavno obravnavo, se odmerja od vrednosti obravnavanega spornega predmeta. V obravnavani zadevi je prišlo do združitve zadev po dveh tožbah. Pri eni je bila vrednost spornega predmeta, določena z zneskom 50.000,00 EUR, pri drugi z zneskom 10.000,00 EUR. V skladu z 41. členom ZPP se v takšnem primeru pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. To pomeni, da je bila po Odvetniški tarifi (Ur. list RS, št. 67/2003 in nadaljnji) vrednost storitve po tar. št. 18 določena v višini 1.100 točk. Sodišče prve stopnje je napačno odločilo, ko je toženi stranki za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo (tar. št. 20/2), priznalo po 750 točk, namesto pravilno 550 točk. Za naroka, ki sta se vršila 9.5.2008 in 6.1.2009 pa bi moralo v skladu s tar. št. 20/3 priznati nagrado zgolj v višini 275 točk. Nagrada za zastopanje na vseh narokih tako znaša 6500 točk in za njihovo trajanje 1070 točk. Za pritožnika je po pritožbenih trditvah sporna tudi nagrada za porabljeni čas med zastopanjem (7. člen Odvetniške tarife), vendar pa svojega očitka ne konkretizira. Pritožbeno sodišče je preverilo odločitev prvostopenjskega sodišča tudi v tem delu in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje čas trajanja narokov pravilno upoštevalo. V tem delu je zato pritožba tožnika, ki je sam za porabljeni čas med naroki (ob enakem trajanju) priglasil nagrado v znesku 1.650 točk, zavrnilo. Ob upoštevanju ostalih stroškov, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, tako znašajo stroški tožeče stranke 7.526,49 EUR. Glede na navedeno je bilo treba stroškovno odločitev ustrezno spremeniti (3. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik je s pritožbo uspel le delno v stroškovnem delu oziroma v neznatnem delu, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbe (tretji odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Enako je pritožbeno sodišče odločilo tudi glede toženkinih stroškov odgovora na pritožbo, ki jih zaradi ponavljajočih navedb v odgovoru oziroma navedb, ki jih je podala že v prvostopenjskem postopku, ni mogoče šteti za potreben strošek (prvi odstavek 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Po mnenju prvega izvedenca dr. B.R. je vse sporne podpise napisala sama pokojna. Zaslišan je omenjeni izvedenec pravilnost svojega mnenja določil z 95 % stopnjo zanesljivosti.