Jedro

Po presoji sodišča in upoštevaje projekte, ki jih je komisija na podlagi spornega kriterija dejansko ocenila s 25 točkami, tožnikov projekt ne izkazuje povezave med vzpodbujanjem bralne kulture in filmom v obsegu, kot je to mogoče razbrati iz obrazložitev točkovanja 16 projektov, ki so po oceni komisije zadostili razpisnim pogojem iz točke 10/c, pa tudi niso bili uvrščeni med projekte, ki bi se sofinancirali na podlagi tega javnega razpisa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo med drugim odločeno, da se ne financira projekt tožeče stranke z naslovom X. (točka III/64 izreka), ki ga je ta prijavila na Javni razpis za sofinanciranje projektov za avdiovizualne medije v letu 2010 - JPR - AV - 2010 (javni razpis, Uradni list RS, št. 113/09). V obrazložitvi navaja, da je bilo od 274 prispelih vlog, popolnih pravočasnih in vlog upravičenih oseb, ki so bile ocenjene in ovrednotene, 209. Na podlagi vlog in v skladu s splošnimi in prednostnimi razpisnimi kriteriji je strokovna komisija za avdiovizualne projekte Ministrstva za kulturo ocenila in ovrednotila projekte, jih ustrezno točkovala ter podala obrazložitev. Skladno z 9. točko besedila razpisa so bili v postopku izbire prijavljenih projektov upoštevani naslednji splošni razpisni kriteriji: a) kvaliteta scenarija ali zasnove projekta 0 do 10 točk, b) profesionalnost projekta izvedbe 0 do 10 točk, c) izvirnost in inovativnost v rabi medija 0 do 10 točk, d) reference ustvarjalne ekipe 0 do 10 točk. Kot prednostni razpisni kriteriji so skladno z 10. točko besedila razpisa bili upoštevani naslednji kriteriji: a) projekti vsebinsko namenjeni otrokom 5 točk, b) projekt režiserja – debitanta 5 točk, c) projekt, ki se navezuje na temo knjige in bralne kulture 5 točk. Skladno z 12. točko besedila razpisa so bili na razpisu izbrani tisti projekti, ki so bili v postopku izbire ocenjeni z večjim številom točk. Za uvrstitev na seznam projektov za sofinanciranje je bilo potrebnih 156 točk. Kot izhaja iz obrazložitve je tožnikov projekt prejel 139 točk in sicer po splošnih kriterijih po 9. točki javnega razpisa, medtem ko projekt po točki 10 javnega razpisa ni dobil (nič) točk, saj je komisija ugotovila, da projekt ni namenjen vzpodbujanju bralne kulture.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločitev iz vseh razlogov iz prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ugotavlja, da je strokovna komisija prijavljeni projekt ocenila in ovrednotila napačno in v nasprotju z zakonsko in razpisno predvidenimi kriteriji. Tožeča stranka ocenam oziroma dodeliti točk po splošnih razpisnih kriterijih (9. točka javnega razpisa) ne oporeka, saj slednji zahtevajo strokovnost ocenjevalcev in so podvrženi subjektivni oceni na katero tožeča nima vpliva. Ne glede na navedeno pa ugotavlja, da strokovna komisija tožene stranke neupravičeno ni dodelila tožeči stranki niti ene same točke iz prednostnega razpisnega kriterija (10/c), glede na to, da se prijavljeni projekt nanaša na temo knjige in bralne kulture. Pravilno ovrednoten projekt bi tako moral prejeti 164 točk in bi kot tak moral biti deležen sofinanciranja tožene stranke. Pojasnjuje, da je po obvestilu strokovne komisije, da projekt ni predlagan za sofinanciranje, poslala dodatno utemeljitev in opozorila, da se predlagani projekt navezuje na temo knjige, saj govori o A.A., ki je protagonist knjige z naslovom enakim njegovemu imenu in priimku. Zadevno knjigo je tožeča stranka toženi stranki v elektronski obliki celo predložila, avtorja navedene knjige pa sta B.B. in C.C. Da gre za projekt, ki temelji na predlogi knjige navedenih avtorjev jasno izhaja tako iz sinopsisa kot iz samega scenarija. Ta dejstva so v vlogi tožeče stranke z dne 5. 2. 2010 tudi izrecno navedena, kakor tudi citati iz knjige, tožeča stranka pa je toženi stranki v mnenju z dne 1. 6. 2010 s knjigo v elektronski obliki navedla tudi vso literaturo, na podlagi katere je knjiga o A.A. nastala. Poudarja, da je bil scenarij razvit in napisan na podlagi knjige, ustnih in drugih virov ter umetniške interpretacije, zato je po naraciji in ustvarjalnem postopku izviren in je kot tak bil v vlogi tudi označen. Da tožena stranka adaptacijo enači z navezovanjem na temo knjige, jasno izhaja iz predlaganega projekta Sfinga produkcijske skupine D. d.o.o. (točka I/7 izreka izpodbijane odločbe). Citirani projekt je v bistvu podoben projektu tožeče stranke, le da je slednji prejel vseh 25 točk po zadnjem prednostnem razpisnem kriteriju, ker je v svoji vlogi označil, da gre za adaptacijo. Navaja tudi, da je ta prednostni kriterij (navezovanje na bralno kulturo) definiran izredno nejasno, saj ni mogoče opredeliti kdaj se sicer objektivno določljiv kriterij v konkretnem primeru lahko dodeli posameznemu projektu. Ne glede na nejasnost navedenega kriterija pa je tožeča stranka prepričana, da prijavljeni projekt nedvomno širi bralno kulturo. Nenazadnje je tudi strokovna komisija odločila, da predlagani projekt Sfinga poudarja bralno kulturo, pri tem pa je edina razlika med projektom tožeče stranke in projektom Sfinga v tem, da se projekt Sfinga navezuje na temo knjige, ki je bila izdana pred 30 leti in da se dotika dela Slovenske gorniško plezalne zgodovine, knjiga o A.A. pa je povsem nova in se nanaša na pomembno temo nastanka in razvoja slovenske seizmologije in naravovarsta. Na temo seizmologije in varovanja narave je izdanih ogromno knjig, prav tako sta precej knjig na to temo izdala avtorja knjige, na katero se projekt navezuje, nenazadnje pa je lepo število knjig spisal tudi glavni protagonist filma A.A., kar vse daje jasno podlago za zaključek, da film X. gledalca pritegne ne samo k branju knjige o A.A., temveč obsežne literature na temo naravoslovje ter s tem širi bralno kulturo. Predlaga, da sodišče izda sodbo, s katero izpodbijano odločbo spremeni tako, da projektu X. tožeče stranke dodeli skupno 164 točk ter ga uvrsti na seznam projektov, ki se v letu 2010 sofinancirajo iz proračunske postavke za avdiovizualne medije in sicer do višine 80 % predvidenih stroškov projekta, kar predstavlja 67.102,40 EUR, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema pravno podlago na podlagi katere je izdala izpodbijano odločbo in kot neutemeljene zavrača trditve tožeče stranke, da je strokovna komisija napačno ocenila, da projekt ni namenjen vzpodbujanju bralne kulture in da torej ne ustreza kriterijem iz javnega razpisa. Kot neutemeljene zavrača navedbe tožeče stranke, da je strokovna komisija prednostne kriterije pri projektu Sfinga uporabila diskriminatorno, saj je prijavitelj projekta Sfinga v vlogi navedel, da bo sočasno s premiero filma načrtoval tudi izdajo knjige. Enako se je komisija odločila tudi pri projektu, ki je bil ocenjen pod zaporedno številko 26, v III. točki odločbe, uvrščenega med projekte, ki se ne sofinancirajo. Tožeča stranka namreč podobne vsebinske rešitve, ki bi nakazovala vzpodbujanje bralne kulture v povezavi s filmskim projektom v vlogi ni navedla. Ponavlja, da je vsako presojanje vlog prispelih na razpise za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije, strokovno in vsebinsko, kar velja tako za splošne kot za prednostne kriterije, ki jih strokovna komisija uporablja pri svojem vrednotenju in ocenjevanju. Tožena stranka tudi poudarja, da se prednostna tema projekta tožeče stranke navezuje na prikaz razvoja tehničnih znanosti v Sloveniji in ne na področje kulture, čeprav uporablja zvrst avdiovizualnega projekta. Tožeča stranka tudi kontradiktorno navaja, da je bil prednostni kriterij definiran nejasno, nato pa sklepa, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje ter odločala po prostem preudarku, ker je napačno odločila, da se tožeči stranki ne dodelijo točke po sicer objektivnem prednostnem kriteriju navezovanja na temo knjige in bralne kulture. Vztraja, da je izpodbijana odločba utemeljena na zakonu in na podzakonskih predpisih in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalnih vlogah z dne 30. 11. 2010 in 3. 2. 2011 podrobneje opisuje svoje stališče glede tega, da se projekt nanaša na temo knjige in širjenja bralne kulture. Pri ocenjevanju projekta je komisija spregledala, da se iz knjige izpeljan scenarij navezuje predvsem na lik A.A. kot humanista in prvega naravovarstvenika pri nas, začetnika radijskega oddajanja v slovenskih deželah ter pisca in urednika ene prvih strokovnih revij v slovenskih deželah, ki so se brale širom sveta in širile bralno kulturo. Vsa tehnična znanstvena in tiskana literarna zapuščina glavnega protagonista filma, ki je predstavljena v scenariju filma, je še kako živ del slovenske narodne dediščine in sodi kot taka v kulturno dediščino Slovencev. Sporni prednostni razpisni kriterij se ne nanaša oziroma se ne more nanašati samo na leposlovno literaturo, pač pa na vse veje literature, torej se nanaša in ne izključuje naravoslovno tehnične literature. Tožeča stranka knjige o A.A. kot prilogo k izjavi z dne 1. 6. 2010 ni posredovala z namenom dopolnitve vloge, kot tudi ni želela dodatno navajati dejstev, ki ne bi bila razvidna že iz vloge, kot napačno tolmači tožena stranka. Izjavo in prilogo je posredovala z izključnim namenom opozoriti komisijo na dejstvo, da je scenarij s pričujočimi citati plod resnične in že napisane knjige. Navaja tudi, da tožena stranka samovoljno, proti filmski praksi in favorizirano enači distribucijo filma Sfinga in distribucijo knjige Sfinga. Distribucija filma je po veljavni terminologiji ena od vej kinematografije, ki posreduje med produkcijo in eksploatacijo oziroma prikazovanjem filmov in s to aktivnostjo se ukvarjajo prikazovalci ali distributerji filma. Distribucija oziroma ponatis knjige Sfinga in ostalih se ne morejo klasificirati kot distribucija filma, ker gre za dve pojmovno in medijsko popolnoma različni stvari. In ravno zaradi dejstva nezdružljivosti komercialne dejavnosti knjigotržcev in umetniškega ustvarjanja filmov tožeča stranka v distribucijski strategiji razpisne dokumentacije v svoji vlogi ni mogla in smela navajati kasnejše aktivnosti – izdaje izvirnika knjige o A.A. Točke iz prednostnega razpisnega pogoja na temo knjiga je prejelo 29 projektov, pri čemer se vsebine njihovih scenarijev na zelo različne načine dotikajo teme knjige. Nikakor ni mogoče sprejeti pavšalne utemeljitve in dejstva, da se posamezni film lahko favorizira ali kar po avtomatizmu navezuje na temo knjige in bralne kulture zgolj zato, ker je recimo glavni protagonist filma znan slovenski literat ali dobitnik Prešernove nagrade.

V odgovorih na pripravljalni vlogi tožeče stranke tožena stranka ponovno poudarja, da je tožeča stranka v vlogi za sofinanciranje projekta eksplicitno izpostavila delo in življenje znanstvenika A.A., ki je tudi predmet filma. Sklicevanje na primerjavo s projektom Sfinga je neutemeljeno, saj je predlagatelj projekta Sfinga v primerjavi z vlogo tožeče stranke navedel izdaji dveh knjig s temo filma hkrati s premiernim prikazovanjem filma, česar pa tožeča stranka ni storila. Ne strinja se s trditvijo tožeče stranke, da je bila njena vloga obravnavana diskriminatorno. Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da je glavna tema projekta življenje in delo A.A. in ne knjiga o življenju in delu A.A. To je razvidno tudi iz sinopsisa, v katerem je navedeno, da je predmet projekta lik A.A., njegovo raziskovanje, njegova predanost znanosti in naravoslovju oziroma seizmologiji, kjer knjiga o A.A. nikakor ni v ospredju.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavni zadevi je odločitev tožene stranke, da se projekt tožnika, s katerim je sodeloval na javnem razpisu, ne navezuje na temo knjige in bralne kulture, zato mu po tem kriteriju točke niso bile dodeljene.

Tožnik je na predmetnem javnem razpisu sodeloval s projektom X. Navedeni projekt pa je bil, kot je razvidno iz priloženega scenarija in sinopsisa, usmerjen v predstavitev lika in dela A.A. – pionirja moderne seizmologije in naravovarstvenika, njegovo raziskovanje in predanost znanosti in naravoslovju (seizmologiji) ter v tem kontekstu tudi prikaz razvoja tehničnih znanosti v Sloveniji. Čeprav se tožnik v scenariju sklicuje na elektronsko knjigo dr. B.B. in C.C. (del, ki se nanaša na stike z družino po letu 1919, je v obliki pripovedi dr. B.B. celo dobesedno povzet iz knjige), pa tudi po presoji sodišča in upoštevaje projekte, ki jih je komisija na podlagi spornega kriterija dejansko ocenila s 25 točkami, ne izkazuje povezave med vzpodbujanjem bralne kulture in filmom, v obsegu, kot je to mogoče razbrati iz obrazložitev točkovanja 16 projektov, ki so po oceni komisije zadostili razpisnim pogojem iz točke 10/c, pa tudi niso bili uvrščeni med projekte, ki bi se sofinancirali na podlagi tega javnega razpisa (npr. obrazložitev projektov pod točko III/1, III/9, III/12, III/14, III/16, III/20, III/23, III/25, III/26, III/27). Sicer pa je tudi tožeča stranka sama navedla, da je scenarij izvirnik in da ne gre za adaptacijo književnega dela. Po presoji sodišča pa je neutemeljen tudi zaključek tožnika v tožbi, da že dejstvo, da je bilo na temo seizmologije in naravovarstva izdanih mnogo knjig, avtor nekaterih pa je tudi protagonist filma (A.A.), zadostuje za ugotovitev, da film vzpodbuja bralno kulturo.

Tožnik po presoji sodišča tudi neutemeljeno ugovarja diskriminatorni uporabi kriterija iz točke 10/c v zvezi s projektom Sfinga, za katerega je tožena stranka menila, da ustreza razpisnim pogojem iz te točke. Iz obrazložitve komisije k navedenemu projektu namreč izhaja, da je prijavitelj, hkrati s premiernim prikazovanjem filma, napovedal tudi izdajo dveh knjig in tako na učinkovit in interaktiven način povezal temo filma in temo knjige, medtem ko je projekt tožnika, kot je bilo že povedano (čeprav skozi pripoved dr. B.B., avtorja knjige o A.A.), zgodba o A.A., pionirju moderne seizmologije.

Sodišče je tako po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.