Jedro

Tožnik v tožbi navaja, da je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2.11.2004, iz uradnega zaznamka na tožbi pa je razvidno, da je bila tožba vložena neposredno na sodišču 10.12.2004, to je po poteku 30. dnevnega roka. Odpovedni rok 30 dni, ki je po mnenju tožene stranke pripadal tožniku, je bil določen v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je tožnik zanj izvedel že z vročitvijo odpovedi. Zato bi moral zahtevati ugotovitev nezakonitosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30. dneh od takrat, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se rok ne podaljša za 8 dni, ne glede na to, da je tožnik poizkušal s postopkom po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena urediti sporni problem). Ker gre v primeru 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR za prekluzivni rok, sodišče naj pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja sodnega postopka. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po poteku 30 dnevnega roka, tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor se šteje tudi določitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu 2/I točke izreka sodišča prve stopnje in se pritožbi tožene stranke delno ugodi tako, da se tožba v delu, v katerem tožnik zahteva, da se ugotovi, da mu delovno razmerje dne 30.11.2004 ni prenehalo, temveč je trajalo do 17.12.2004 in da je zato tožena stranka dolžna priznati in vzpostaviti tožniku delovno razmerje do 17.12.2004, zavrže. Revizija se zavrže v delu 4/I izreka, ki se nanaša na plačilo plače.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, v izreku pod 2/I ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 30.11.2004 ampak je trajalo do 17.12.2004, zato je tožena stranka dolžna priznati in vzpostaviti delovno razmerje do 17.12.2004 in v izreku 4/I odločilo, da mu je tožena stranka dolžna plačati plačo za december 2004 v bruto znesku 74.915,00 SIT, tako da od tega zneska obračuna in plača predpisane davke in prispevke, neto znesek 50.947,00 SIT pa izplača tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.2005 do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede trajanja delovnega razmerja in plače zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavila je vprašanje delovne kontinuitete, pravnega nasledstva in prevzema delavcev. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki nanjo ni odgovorilo.

Revizija ni dovoljena v delu, ki se nanaša na izplačilo plače. Po določbi 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004), je v premoženjskih individualnih delovnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, revizija dovoljena, če je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V spornem primeru se uveljavlja plačilo plače in prispevkov, kar predstavlja premoženjsko terjatev. Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker vrednost spornega predmeta (niti kumulativno, niti po posameznih postavkah) ne presega v zakonu določenega zneska, ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti, oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je sodišče zato revizijo moralo zavreči. Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.

Revizija je utemeljena v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja v času od 30.11.2004 do 17.12.2004, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja revizija.

Po določbi tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 32/2002) delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

Tožnik v tožbi navaja, da je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2.11.2004, iz uradnega zaznamka na tožbi pa je razvidno, da je bila tožba vložena neposredno na sodišču 10.12.2004, to je po poteku 30. dnevnega roka. Odpovedni rok 30 dni, ki je po mnenju tožene stranke pripadal tožniku, je bil določen v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je tožnik zanj izvedel že z vročitvijo odpovedi. Zato bi moral zahtevati ugotovitev nezakonitosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30. dneh od takrat, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se rok ne podaljša za 8 dni, ne glede na to, da je tožnik poizkušal s postopkom po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena urediti sporni problem). Ker gre v primeru 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR za prekluzivni rok, sodišče naj pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja sodnega postopka. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po poteku 30 dnevnega roka, tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor se šteje tudi določitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V delu, ki se nanaša na izplačilo odpravnine (3/I izreka sodbe sodišča prve stopnje) je vložena pritožba po tretjem odstavku 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004) in zato ni predmet revizijskega odločanja.

Glede na povedano je revizijsko sodišče ob upoštevanju določbe prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo, kot je to razvidno iz izreka odločbe.