Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in presodilo, da je oporoka pok. M.R. z dne 1.12.1984 neveljavna. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.
Prva tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi smiselno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji tako ugodi, da tožbeni zahtevek zavrne.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne).
V konkretnem primeru je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila, 28.12.1990, navedla, da je vrednost spornega predmeta 2.100,00 takratnih din (sedaj 2.100,00 SIT). Tako določena vrednost spornega predmeta ni bila spremenjena na način, ki ga predvideva 3. odst. 40. čl. ZPP, čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ugovarjala, češ da je prenizka. Zato je v obravnavanem primeru ocena vrednosti spornega predmeta v tožbi izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije po 3. odst. 382. čl. ZPP. Za to presojo je odločilna vrednost, opredeljena v 3. odst. 382. čl. ZPP, ki je veljal ob vložitvi tožbe (Ur.l. SFRJ 4/77, 69/82, 74/87, 57/89 in 20/90, ki ga je potrebno uporabiti zaradi prehodne določbe, t.j. 10. čl. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur. l. RS 55/92). To pa je znesek 8.000,00 SIT. Revizija v konkretnem primeru zato ni dovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP). Revizijsko sodišče jo je moralo zavreči (392. čl. ZPP).