Jedro

S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta obstoječo obveznost iz leasing pogodbe nadomestili z novo po kupoprodajni pogodbi (primerjaj 1. odst. 323. čl. OZ). S pogodbo o prenovitvi pa prejšnja obveznosti preneha, nastane pa nova (1. odst. 325. čl. OZ). Zmotno je zato stališče pritožnika, pa tudi prvostopenjskega sodišča, da je z asignacijo tožeča stranka poravnala svoje obveznosti iz leasing pogodbe, kajti v času plačila po asignacijski pogodbi obveznost tožene stranke iz naslova leasing pogodbe ni več obstajala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pravno dejanje tožeče stranke - sklenitev pogodbe o asignaciji št. 3/2002 z dne 22.1.2002 in plačila zneska 1,577.846,50 SIT na njeni podlagi, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke. Tožeči stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik zmotno meni, da je bila stečajna masa s tem, ko je bilo nakazilo denarnega zneska 1,577.846,50 SIT izvršeno 31.1.2002, ko tožeča stranka še ni postala lastnik motornega vozila, zmanjšana. Kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, je v stečajno maso prešlo motorno vozilo znamke FORD FOCUS AMBIENETE 1,6 i. Tožeča stranka ni trdila, da lastništvo navedenega vozila ni bilo prenešeno na tožečo stranko. Za vrednost plačanega zneska je torej stečajni dolžnik prejel vozilo. Pravilno zato prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je premoženje tožeče stranke na ta način zgolj spremenilo pojavno obliko in s tem ni bilo zmanjšano. Posledica, ki jo navaja pritožnik - to je neenakomerno oziroma zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov, zaradi obravnavanega dejanja ni nastala. Objektivna predpostavka za izpodbijanje asignacijske pogodbe z dne 22.1.2002 - to je zmanjšanje premoženja bodočega stečajnega dolžnika (1. odst. 125. čl. ZPPSL) na podlagi povedanega ni izkazana.

Pritožnik tudi neutemeljeno opozarja na listine v spisu, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je tožena stranka imela neporavnane terjatve do tožeče stranke, saj je slednjo opominjala na plačilo zapadlih obveznosti še pred sklenitvijo asignacijske pogodbe, z izpolnitvijo asignacijske pogodbe pa je prišla do poplačila svoje terjatve v celoti. Tožeči stranki bi bilo mogoče pritrditi le v primeru, če bi pri plačilu po asignacijski pogodbi šlo za plačilo že zapadlih obrokov po med pravdnima strankama prvotno sklenjeni leasing pogodbi. Tožeča stranka pa v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožene stranke: - da sta pravdni stranki dne 29.5.2000 sklenili pogodbo o leasingu št. 1006940 za osebno vozilo znamke FORD AMBIENETE 1,6 i, pri čemer je bila tožena stranka leasingodajalec, - da je na željo tožeče stranke za predčasen odkup vozila dne 22.1.2002 izstavila tožeči stranki ponudbo, - da je na podlagi sprejete ponudbe tožeča stranka kupnino plačala, - da sta stranki dne 11.2.2002 podpisali aneks k pogodbi o leasingu, s katerim je bila sklenjena prodajna pogodba o prodaji vozila.

Na podlagi navedenih neprerekanih dejstev pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki najkasneje dne 31.1.2002, ko je tožena stranka prejela plačilo po izpodbijani asignacijski pogodbi, sklenili kupoprodajno pogodbo o prodaji vozila, ki je bilo prej predmet leasing pogodbe in da je tožeča stranka najkasneje tedaj sprejela ponudbo tožene stranke za predčasen odkup vozila. Pogodba je namreč po 1. odst. 21. čl. OZ sklenjena, ko ponudnik sprejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer pa taka izjava lahko izhaja tudi iz konkludentnega ravnanja naslovnika ponudbe, kakršno je v obravnavanem primeru plačilo kupnine (na podlagi sklenjene asignacijske pogodbe). Ne le, da je s tem tožeča stranka sklenila kupoprodajno pogodbo, pač pa je svoj del obveznosti iz nje tudi izpolnila. Sklenitev aneksa k leasing pogodbi dne 11.2.2002 je tako predstavljala le formalizacijo že sklenjenega dogovora o nakupu vozila. S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe sta se torej pravdni stranki dogovorili, da bosta obstoječo obveznost iz leasing pogodbe nadomestili z novo po kupoprodajni pogodbi (primerjaj 1. odst. 323. čl. OZ). S pogodbo o prenovitvi pa prejšnja obveznosti preneha, nastane pa nova (1. odst. 325. čl. OZ). Zmotno je zato stališče pritožnika, pa tudi prvostopenjskega sodišča, da je z asignacijo tožeča stranka poravnala svoje obveznosti iz leasing pogodbe, kajti v času plačila po asignacijski pogodbi obveznost tožene stranke iz naslova leasing pogodbe ni več obstajala.

Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, ob materialnopravni razlagi pritožbenega sodišča pa se izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev postopkovnih pravil, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je tožnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).